Od zelenega baržunastega plašča, ki preseneti in se ob pogledu na celoten prostor naokrog vtisne svetovnemu popotniku, ko se povzpne na prepadna obzidja Blejskega gradu, preko večnamenskega gozda v prehodnem pobočju med izravnanim nižinskim delom občine in visokimi planotami Pokljuke, Mežakle in Jelovice ter platojem Jelovice, pa do gozda s posebnim pomenom na platojih Pokljuke in Mežakle z Radovno in Krmo v območju Triglavskega narodnega parka lahko najdemo le pester gozd. Nikjer na tej celotni površini blejske občine ne najdemo sledu o lesni njivi.

 

Glavna doktrinarna izhodišča, načela trajnosti, sonaravnosti, biološke pestrosti, celovitega varstva in večnamenske vloge ter rabe gozdov, ostajajo nespremenjena. Takšno gospodarjenje z gozdovi predstavlja pomembno primerjalno prednost v evropskem prostoru. Zato kakšni večji popravki, ali morda celo "skandinavizacija in avstrifikacija" našega dela z gozdovi, ne pride v poštev. Po osamelcih in bolj oddaljenih hribih okrog Blejskega jezera tudi dolgoročno ne želimo velikopovršinskih šablonskih golosečnih gozdnih površin pravilnih kvadratastih oblik.

 

Kultura odnosa do gozda in obzirno ravnanje z njim postaja vse pomembnejša etična vrednota. Temelj gozdarske etike ostajata načeli: "Z vsakim posekom in posegom se mora stanje gozda izboljšati!" in "Nihče nas ne bo cenil po tem koliko kubikov bomo izkoristili v gozdu, ampak kakšen ta gozd in ta prostor nasploh bosta" Čeprav je v isti sapi potrebno ugotoviti, da je marsikje »lesne zaloge potrebno prezračiti in jim omogočiti poletnejši vitalnejši razvoj«. Preprosto rečeno: "Treba je več posekati!" Pomen lesa kot obnovljivega vira energije (biomasa) bo v prihodnosti upravičeno naraščal (pojav tople grede!). Gozd je in bo vse bolj obremenjen. Ekološki in socialni pomen se močno krepita. Ekonomska vloga gozda z lesnoproizvodno funkcijo bo nedvomno še nekaj časa zelo pomembna. Gre za nenehen poizkus povezave zdrave ekonomije, okolju prijazne tehnologije in ekologije oziroma za vrhunsko optimiranje funkcij, ki jih opravlja. Ta cilj je lahko dosežen samo pod pogojem, da je gozd zdrav ter biološko in mehansko stabilen. 

 

Velika površina gozdov (gozdnatost 74%) in precejšne površine agrarnega in urbanega zelenja skupaj (4/5 občine) so najodločilnejši krajinski element, ki predstavlja glavno zagotovilo za zdravo, varno, bogato in pestro življenje prebivalcev in obiskovalcev občine Bled. Iz varovalnega v višinah prehaja gozd v večnamenskega. Najbolj razširjen v občini je gozd s posebnim namenom, ki se okrog Blejskega jezera veže na parkovni gozd; sledijo parki, skupne zelenice, individualni vrtovi, na koncu skupine dreves, drevoredi in posamična drevesa. Sem sodi tudi zelenje, drevesa v vaseh in vaških jedrih in na strnjenih kmetijskih površinah (omejki) ter obvodna drevnina. Pomembno je, da so vse zelene površine gozdarsko, arboristično, hortikulturno celovito, trajnostno urejevane, vsaka za sebe specifično, prilagojeno . Vsak večji investitor v občini Bled bi med drugim moral prispevati tudi za urejanje zelenih površin (parkov, gozda s posebnim namenom, ipd).

 

V občini Bled je tako ali drugače »varovanih gozdov« več kot 8/10, zato je status gozda s posebnim namenom (TNP, Zeleni pas Bleda) treba izvajati celovito.

Konkretne naloge lokalne skupnosti so:

- pridobitev formalno pravnega statusa gozdov posebnega pomena v Občini Bled "Zeleni pas Bleda". Odlok je v fazi sprejemanja.

- sodelovati pri pripravi načrtov upravljanja za območja Natura 2000,

- izdelati kataster zelenih površin v naseljih občine Bled in izvesti ostala določila odloka,

- sodelovati pri izdelavi kakovostnega zakona o TNP.

- sooblikovanje posebnega sklada za naravo

 

Gozd v prostoru in njegove funkcije ter usklajevanje med različnimi uporabniki gozdov- (najvažnejši poudarki):

 

Zaraščanje opuščenih kmetijskih površin – potrebno je določiti, katere je v skrajnem slučaju smiselno prepustiti gozdu, katere pa so perspektivne za drugo rabo. Pri tem moramo slediti poudarjenemu cilju ohranjanja kulturne krajine. 

Ponori ogljikovega dvokisa – sprejemanje (absorbcija) enega najvažnejših toplogrednih plinov v gozdovih in ostalih zelenih površinah. Trženje s ponori je v državni pristojnosti, vendar bi morale biti pri tem upravičene tudi lokalne skupnosti.

Viri pitne vode – redna spremljava stanja in predvidevanje ukrepov v zvezi s to strateško dobrino na platojih Pokljuke, Mežakle, Ribenske Jelovice, v prehodnem pobočnem in nižinskem terasnem območju. Tudi tu bi pri trženju morale biti soudeležene občine.

 

Pri umeščanju novih infrastrukturnih objektov v prostor gozda je treba čim bolj izkoristiti obstoječe koridorje. Okolica vizualno motečih objektov mora biti poraščena z vertikalno strukturiranim gozdom (npr. bodoča novogradnja gozdne ceste Kupljenik – Jelovica). Pri arhitekturni zasnovi stavb naj se v največji meri upošteva les. Pri javnih cestah gre za najcelovitejšo presojo celotnega prostora in gozdnih površin znotraj njega. Dejstvo je, da v zvezi z blejskimi obvoznicami nikoli ni bilo jasnih odgovorov na celo vrsto vprašanj. Zato bi bilo nujno kljub časovni stiski vendarle poiskati optimalne rešitve. Za vzdrževanje gozdnih cest in vlak je zagotoviti zadosten obseg sredstev in zagotoviti tudi sofinanciranje s strani lokalne skupnosti. V gozdnem prostoru je potrebno izvesti sanacijo peskokopov in kamnolomov, kjer le ta še ni bila izvedena. Velik problem predstavl jajo vzpostavljeni peskokopi, še posebej so številni v nižinskem delu izven gozdnega prostora, na kmetijskih površinah, ki se kasneje ponavadi zapolnijo z gradbenimi, pa tudi z nevarnimi odpadki (primer pod obrtno cono na Lisicah).

 

 

Razvoj turizma in rekreacije v gozdu mora upoštevat i omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom in obratno. Strategija razvoja gozda v prostoru, pri čemer sta pomembna tako njegova prostorska ureditev kot način gospodarjenja, mora biti neposredno povezana s strategijo razvoja turizma in rekreacije. Konkretno mislim na dodatno obnovo »Riklijevih stez«, fitnes promenade, ureditev učnih poti ipd. Komunalna opremljenost naselij z vikend hišami in posamičnimi vikendi je še precej pomanjkljiva.

 

 Nekateri skupni razvojni programi kmetij in podeželja so v preteklosti izpadli (Slamniki) . Poleg posebnih programov je treba oblikovati skupni program graditve in vzdrževanja nujnih infrastrukturnih objektov.

 

 

(predlog strategije je pripravljen za območje

sedanje blejske občine, še preden je prišlo do

slabo premišljene delitve)