Posts Tagged ‘sava dolinka’

Committee for saving the Sava Dolinka River

Just above its confluence with the river Sava Bohinjka, the river Sava Dolinka had excavated a valley in a moraine of  Bohinj glacier, closed from both sides. Still today there is neither a highway nor a railway leading through it. A vigorous and torrential river had separated a slightly undulated landscape of Bled from a flat land beneath the Stol mountain. A separation is just an appearance, as the river created and deepened, running through a lake sediment and glacier alluvium, the new relationships. Things which are elsewhere hidden under the surface, here become visible again. In a long period of time and space the river created a valley, which restores the echo of the river's name: Sava Dolinka. A dull buzz from the valley leads to the river and guides deeper beyond the traps of civilization into the earthly layers to become one with the nature itself.

From the road at the bottom of the valley the view is opened of the peak of the mountain Stol with the Golica ridge. An attentive visitor is able to notice a trace of an old river-bed along the road. On the other side, if  he is curious enough, he could find out that at a place where the pine trees are the most abundant, a  trace of an island still exist as an evidence that the river had change its course.  Water from the springs emerging from the slopes of the valley is still filling the old river-bed and supply various wetlands. This spring-water finding a way through the alluvium of an ancient lake is saturated with limestone depositing it at a location as a travertine. Within the porous stone there is hundreads of  life forms creating cups and artificial passages gethering in a picturesque, some ten meter long golden – yellowish cascades. A vivid rock soaring before our eyes is fragile like a lace therefore just one false step can destroy  that masterpiece of centuries. Here we are sharing an experience of  the vulnerability of life compared with the fragile rock which is carrying only a bit of  it. These are the last travertine cascades preserved in the region of Gorenjska. The area with the name  B’rje which means wetland,  hides-some exceptional and rare plants and is therefore protected as a natural monument. A stand of Saw-grass, a vulnerable plant is thieving  at the foot of a slope while a tiny Fen orchid finds an unstable moisty substrate as an ideal growing place.

On worm days, when the sun hits the slopes, the valley smells on the red pine trees. An association of  red pine trees and grasses (Brachypodio-Pinetum) is rare, extending mostly along the river Sava Dolinka being the most abundant and beautiful right here. The land used as a pasture in old times, has been gradually overgrown by pine trees, willows, elms, ash trees, beeches, spruces, reaching nowadays a high biotic and landscape diversity. This should be a forest of a special value, with ecological and social function being more important than economic one, taking  also in a consideration its position of a  green zone of Bled. The water sources and marshy sites which remain opened, not being overgrown by the forest are important sites for the migrating and overwintering birds as well as important ecological niches for wildlife. Woods, shrubbs, meadows, overgrown pastures, river banks, river and of course riverside wetlants are abundant mosaic of  habitats. The EU legislation pays special attention for them and ranks them among habitat types with  a priority of conservation. In such special environment rare flower and animal species are living. 

[nggallery id=7]

ODKUPIMO MAJHEN KOŠČEK BLEDA, REŠIMO VELIK DEL NARAVE…

Spoštovane prijateljice in prijatelji narave!

Iskreno se zahvaljujemo vsem dosedanjim podpornikom in donatorjem, ki so nam v tem času nakazali sredstva ali pa nam tako ali drugače pomagali.

Z vašo pomočjo smo že dvakrat, prvič leta 1999 in drugič leta 2004 celo z referendumom preprečili potopitev naravnega spomenika v Brjeh. Da se poskusi uničenja ene od najlepših in najbolje ohranjenih dolin v okolici Bleda in Vrbe ne bi vrstili v nedogled, smo se po temeljitem premisleku odločili za nakup ene od najpomembnejših parcel v osrednjem delu zavarovanega območja.

Do sedaj smo z vašo pomočjo zbrali 14.000 evrov kupnine za parcelo, za plačilo celotne kupnine pa potrebujemo še 18.000 evrov. Že letos bomo začeli s parcelo upravljati v skladu z načelom trajnosti in sonaravnosti  po tradicionalnih načinih, ki so jih kmetje v dolini v preteklosti že uporabljali in z izgradnjo informativne učne poti, ki bo namenjena domačim in tujim obiskovalcem. Na zemljišču rasteta Loeselova grezovka in Rezika, rastlini, ki se nahajata na rdečem seznamu evropskih ogroženih vrst. Lotili se bomo  čiščenja njunega življenjskega prostora z redčenjem dreves in košnjo rastlinja, ki se zarašča v mokrišče. Vsi posegi bodo potekali pod strogim nadzorstvom Zavoda za varstvo narave Kranj (Zavod).

Namen nakupa parcele je rešitev doline, varovanje in trajno upravljanje Brja. V soglasju z lastniki zemljišč in Zavodom želimo vzpostaviti učne poti skozi Brje ter predstaviti vse plasti in posebnosti naravnega bogastva doline. V nadaljevanju želimo z brvjo povezati oba bregova Save Dolinke, Bled in Vrbo, dva ključna kraja v zavesti slehernega Slovenca. S tem bi dejansko, ne samo simbolno, povezali Blejski kot pod Triglavom in Deželo pod Stolom.

Tokrat pri reševanju doline lahko spet pomagate tako, da prispevate donacijo Društvu za varstvo okolja Bled, ki jo bomo namenili izključno za nakup zemljišča in upravljanje zavarovanega območja. Lastnik zemljišča je že Društvo za varstvo okolja Bled, ki parcele po statutu društva ne more odtujiti.

Zavod nam je pripravil strokovne smernice za upravljanje s tem območjem, pridobiti pa želimo tudi skrbništvo nad dolino po Zakonu o ohranjanju narave. Izdelali smo strokovno študijo biotopa z izvedenim kartiranjem odseka Save Dolinke med Piškotarjevim (Zasip) in Blejskim mostom (Brje) in proučili možnosti sonaravnega turizma območja Blejskega kota, Jeseniške doline in Dežele od Radovljice do Žirovnice. Pripravili smo tudi dolini neškodljiv in prilagojen alternativni predlog projekta sanacije HE Moste.

Če želite podpreti prizadevanja za ohranitev Save Dolinke in Brja, lahko nakažete poljubni znesek na spodaj navedeni račun društva. Če želite biti kot donator navedeni v publikacijah in na tabli v Brjeh nam to pisno sporočite.

Z vašim prispevkom oziroma donacijo (veseli bomo vsakega prispevka, tudi 5 evrov nam pomeni veliko) lahko postanete boter, skrbnik ali idealni solastnik delčka mokrišča. To bo tako ostalo trajno ohranjeno in zavarovano za nas in prihodnje rodove, v ponos vsem ljubiteljem narave in življenja. Nakupa parcele zato ne smemo razumeti zgolj kot pridobitev lastnine v ozkem pomenu besede, ampak kot simbol svobode, pristnosti, lastnega zavedanja in vračanja k naravi.

Bled je eden pomembnejših prepoznavnih simbolov Slovenije, pa tudi Evrope, zato smo člani Društva za varstvo okolja Bled zavezani k stalnemu in aktivnemu spremljanju, opazovanju in ohranjanju narave in okolja Bleda z vsemi sredstvi. Trudimo se za sprejem obeh bregov Brja v evropski sistem varovanja zaščitenih območij Natura 2000, kamor dolina zaradi svojih evropsko prepoznanih kvalitet upravičeno sodi. Na državni seznam Natura 2000 je bila že uvrščena, potem pa izbrisana. Na spisek območij, ki izpoljnjujejo pogoje za sprejem v Natura 2000 so jo ponovno uvrstili na biogeografskem seminarju EU. Na teh seminarjih strokovnjaki iz članic EU določajo območja, ki so zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti potrebna trajne ohranitve. Predlog trenutno čaka na mizi ministra za okolje RS. O tej problematiki smo v mednarodnem letu biotske raznovstnosti obvestili tudi evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, ki pravi, da aktivnosti spremlja in nas v naših prizadevanjih podpira.

Prosimo, če lahko prispevate po svojih zmožnostih. Dolina in vaši vnuki vam bodo hvaležni.

Društvo za varstvo okolja Bled                                                 Odbor za rešitev Save Dolinke

Miro Kapus                                                                                   Janko Rožič

TRR: SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

BIC (S.W.I.F.T.)  GORE SI 2X

DŠ: 44541287

matična št.: 1142127

naslov:

Društvo za varstvo okolja Bled

Mlinska cesta 3

4260 BLED

www.zavest.net

Prof. dr. Alenka Gaberščik, biologinja

Brje

Odsek Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostom je eden najdaljših neokrnjenih odsekov reke Save. Na območju predvidenem za potopitev je reka uvrščena v 1.-2. razred (Kategorizacija voda – pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, Uprava za varstvo narave, 1996). V ta razred se uvrščajovodotoki, ki so na obravnavanem odseku popolnoma naravni, vendar so na gorvodnem odseku ali povirjih zaznani posegi, ki vplivajo tako na morfologijo kot na spremenjene razmere oziroma spreminjanje biotopa na obravnavanem odseku.

Sava Dolinka od Most do Blejskega mostu teče po izjemni dolini, ki je nastala kot posledica obledeniškega in poledeniškega vrezovanja čez čelno moreno Bohinjskega ledenika. To je edina tako nastala rečna dolina v Sloveniji.

Lehnjakotvornih izvirov na Gorenjskem ni veliko. Poseben tip lehnjakotvornih izvirov iz morenskega gradiva pa je v Sloveniji poznan samo iz Blejskega kota. Zaradi posebnih sedimentov ima voda veliko vsebnost kalcijevega karbonata, ki se izloča v obliki lehnjaka takoj na izviru. Nastajajo več deset metrov dolga in zelo slikovita pramenasta slapišča. Zaradi različnih posegov v naravo so lehnjakotvorni izviri ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom še zadnji dobro ohranjeni lehnjakotvorni izviri v okolici Bleda in na Gorenjskem.

V Brjih in na levem bregu Save Dolinke sta nahajališči loeselove grezovke (Liparis loeselii), ki bi bili s posegom popolnoma uničeni. Loeselova grezovka ima v Sloveniji samo devet nahajališč. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije(Wraber T., P. Skoberne, 1989) jo uvršča v kategorijo prizadetih vrst (E – endangered). V to skupino sodijo najbolj ogrožene vrste. Njihova številčnost upada in ob nadaljevanju vzrokov ogroženosti lahko izumrejo. Tudi po novih bolj natančno definiranih kategorijah ogroženosti rastlinskih in živalskih vrst IUCN (1994) sodi loeselova grezovka v skupino prizadetih taksonov (EN – endangered). To pomeni, da ogroženost vrste ni skrajna, vendar izumrtje glede na opisane kriterije (Č – populacija šteje manj kot 250 zrelih osebkov) grozi v bližnji prihodnosti.

Loeselova grezovka je ogrožena tudi v evropskem merilu. Uvrščena je v Dodatek I – strogo zavarovane rastlinske vrste, Bernske konvencije o ohranjanju evropskih prosto živečih rastlin in živali ter njihovih naravnih habitatov. Direktiva EU  92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore uvršča loeselovo grezovko v Dodatek II, ki našteva vrste, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij (SAC – special areas of conservation).

Rezika (Cladium mariscus) raste v obeh zavarovanih povirjih, v Brjih in pri Piškovici. V Sloveniji ima okrog 17 rastišč. Rastišče v Brjih je eno največjih. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je opredeljena kot ranljiva vrsta (V – vulnerable). To pomeni vrsto, ki je sestavni del biotopov, ki so občutljivi že na manjše človekove vplive. Z neprimernim posegom v biotop lahko uničimo tudi te rastline.

Mineralna barja z reziko in vrstami zveze Caricion davaliane uvršča Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore v Dodatek I. Tu so našteti habitatni tipi, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij. Mineralna barja z reziko so opredeljena kot varstveno prioritetni habitatni tip, vendar bi bila ob zgraditvi kompenzacijskega bazena popolnoma uničena.

Celovitega kartiranja habitatnih tipov ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni, vendar pa lahko v tem območju hitro prepoznamo še naslednje habitatne tipe, ki jih Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče  favne in flore uvršča v Dodatek I in jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij:

3140  Trde oligo – mezotrofne vode z bentoško vegetacijo Chara spp.

3240  Alpske reke z obrežno vegetacijo z Salix eleagnos

6210  Polnaravni suhi travniki in grmišča na apnenčasti podlagi (Festuco – Brometalia)

7220* Lehnjakotvorni izviri

* varstveno prioritetni habitatni tip.

V Brjih je nahajališče zavarovane brstične lilije (Lilium bulbiferum), ki jo je po Odloku o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Ur. l. SRS 1976/15)prepovedano kakorkoli uničevati.

Na bregovih Save Dolinke med Piškotarjevim mostom in sotočjem s Savo Bohinjko je razširjena združba rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris), ki v Sloveniji v takem obsegu ne raste nikjer drugje(Zupančič M. 1998).

Gozdnogospodarski načrti enote Bled za desetletja 1970-1980, 1981-1990, 1991-2000 gozdove tega območja zaradi njihove varovalne, hidrološke, klimatske, rekreacijske, estetske funkcije in funkcije varovanja naravne dediščine opredeljujejo kot gozdove posebnega pomena, imenovane tudi Zeleni pas Bleda. Gre za gozd kot izrazito mnogonamensko naravno dobrino s pomembnimi okoljetvornimi in sociološkimi ter ne le lesnoproizvodnimi funkcijami in kot takega ga je potrebno tudi varovati.

Na prostoru načrtovanega kompenzacijskega bazena je bilo opaženih 33 vrst, ki so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji  (Varstvo narave 1992/17)  ali pa so zavarovane zUredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. l. RS 1993/57).

Vendar pa vrednost narave ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni le v redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah ter združbah. Dolina ima zaradi izjemnosti, tipičnosti, kompleksnosti, raznolikosti in ohranjenosti izredno vrednost kot celota, saj se varovanje narave vse bolj premika od varovanja vrst k varovanju višjih ekoloških enot, krajin in procesov v njih. Izravnalni bazen bi uničil vse naštete kvalitete območja. Nadomestni habitati nikakor ne morejo nadomestiti kompleksnosti, raznovrstnosti in naravne dinamike tega predela.

Širše raziskave biotske raznolikosti območja niso bile opravljene. Trditev, ki se pojavlja v različnih virih, da je bila največja biotska pestrost flore in favne ugotovljena predvsem na predelu Save Dolinke med Blejskim mostom in Radovljico, je neutemeljena. Podatkov iz študije inventarizacij rastlinstva in živalstva, ki je bila narejena za to območje, ni mogoče strokovno razlagati v smislu biotske raznolikosti, ker so bili zbrani na različno velikih površinah. Povsem pa študiji manjka pomemben aspekt biotske pestrosti, to sta habitatska in genska pestrost.

Uprava  RS za varstvo narave je investitorju poslala dopis (št. spisa 350-01-08/96, 17.10.1997, Predhodni pogoji za izdelavo lokacijskega načrta za sanacijo in doinstalacijo HE Moste s področja varstva narave) v katerem je navedeno, da: ”je izgradnja kompenzacijskega bazena za naravo na tem območju uničujoča.”

Brje po vseh teh argumentih sodijo pod zaščito NATURA  2000, aprila 2004, le nekaj dni pred oddajo predlogov v Bruselj pa jih je takratni minister Kopač izvzel skupaj z Volovjo rebrijo in delom Mure iz seznama NATURA 2000.

Dodatek 27.2.2013

Po večkratnih opozorilih in opominih EU je RS potrdila nova območja NATURA 2000, kamor po novem spada tudi Brje. Predlog še ni uradno potrjen, vse pripombe Savskih elektrarn na tem območju so bile s strani ZRSVN strokovno zavrnjene. Vsako zavlačevanje in ponoven izbris bi samo podaljšal neurejeno stanje na področju NATURA 2000 in EU bi poslala nove opomine in celo tožbo. Več o pripombah, mnenjih in odgovorih pa na povezavi:

Poročilo o obravnavi predhodnih mnenj občin in ostalih mnenj na predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000 razgrnjen dne 29.10.2012

[nggallery id=2]

Dolina Brje se nahaja med Vrbo in Bledom in je zadnja neokrnjena dolina pred sotočjem s Savo Bohinjko. Na karti si lahko ogledate območje doline.

Od leta 1998 je dolina zaščitena z občinskim odlokom kot naravni spomenik okalnega pomena. Že nekaj let prej je družba Savske elektrarne d.o.o. pričela s poskusi na tem mestu zgraditi izravnalno jezero, ki bi poplavilo dolino. 

Društvo za varstvo okolja Bled

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti bomo obeležili delovno

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se odločili, da mednarodno leto biotske raznovrstnosti obeležimo delovno, z akcijami, ki se bodo temeljito odrazile tudi v naravi. Načrtujemo odstranitev tujerodnega japonskega dresnika z obal blejskega jezera. Odkupili bomo parcelo v Brju in na njej izvedli košnjo mokrotnih travišč, ki se sedaj zaraščajo. Brje je mokrišče v dolini Save Dolinke, za ohranitev katerega si prizadevamo že več let. Evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika smo prosili za podporo našim aktivnostim in za spodbudo Ministrstvu za okolje in prostor, da naj Brje vključi v Naturo 2000. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti, načrtujemo v sodelovanju z učenci s kredami izpisati sporočilo leta biotske raznovrstnosti po sprehajalni poti ob blejskem jezeru.

Japonski dresnik je tujerodna invazivna vrsta, ki se širi ob vodah in na drugih odprtih zemljiščih. Je hitro rastoč in preraste vse prvotne rastline. V zadnjem času ga je vse več tudi na obali blejskega jezera. S svojo velikostjo zakriva poglede, zapira dostope do vode in spreminja značilni ambient Bleda. Akcija odstranjevanja je bila načrtovana že za 15. 5., vendar smo jo zaradi dežja morali premakniti na 5. 6. 2010. V akciji bodo sodelovali tudi Infrastruktura Bled, Občina Bled, Biotehniški center Naklo in Zavod RS za varstvo narave.

Najpomembnejše aktivnosti društva so povezane z ohranitvijo doline Save Dolinke. Naj spomnimo, da so leta 2004 občani Bleda na občinski referendumu z 62%, lokalno na Bledu z 79% glasov podprli zavarovanje Brja – mokriščnega dela doline. V letošnjem letu bomo odkupili parcelo v Brju. Najpomembnejši predeli Brja se zaraščajo. Košnja močvirnih travišč se kmetom ne izplača. V društvi smo mnenja, da skrb za naravo ni samo naloga države, temveč naloga vseh nas. Narava nam vsem prinaša koristi. Prevzeti želimo del skrbi in odgovornosti zanjo. Upamo, da se nam bodo občani in organizacije pridružili pri zbiranju denarja za nakup zemljišča. V nadaljevanju pa si želimo tudi celovitejšega pristopa k ohranjanju doline in pridobitve evropskih sredstev iz LIFE projektov za ta namen.

Brje je zavarovano kot naravni spomenik. Evropska komisija je po pregledu slovenskih območij Natura 2000 zahtevala, da Slovenija v Naturo uvrsti tudi Brje, ki je bilo izbrisano iz prvotnega predloga. Uvrstitev v Naturo 2000 je pogoj za pridobitev evropskih LIFE sredstev za urejanje in ohranjanje narave. Društvo za varstvo okolja Bled je o svojih prizadevanjih obvestilo evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika. Zaprosili smo ga, da naj Republiko Slovenijo spodbudi k dopolnitvi omrežja Natura 2000 po zahtevah Evropske Komisije. Menimo, da bi moralo biti mednarodno leto biotske raznovrstnosti še dodatni razlog in spodbuda za to, da je tudi država bolj aktivna pri ohranjanju narave.

Društvo veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju občanov. Vsako leto organiziramo več predavanj na temo varstva narave in okolja. Ob letošnjem posebnem letu pa smo center Bleda okrasili z otroškimi risbami na temo biotske raznovrstnosti. Na pomoč so nam prijazno priskočili Osnovna šola Bled, Vrtec Bled in Srednja šola Jesenice ter lastniki izložbenih oken in oken lokalov. Izdelki bodo v juniju razstavljeni tudi v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti pa načrtujemo v sodelovanju z OŠ Radovljica s kredami izpisati geslo letošnjega leta po sprehajalni poti ob jezeru pod gradom.

Geslo Mednarodnega leta biotske raznovrstnosti je:

Žaba je povezana z vrabcem, vrabec je povezan z jabolkom, jabolko je povezano s hrastom, hrast je povezan s tuno, tuna je povezana z veverico, veverica je povezana s teboj.

http://ec.europa.eu/environment/biodiversity/campaign/index_sl.htm

Miloš Ažman 

V predvolilnem času, ko vsi kažejo le najlepše plati, je včasih na prvi pogled težko ločiti seme od plevela. Da bi razbrali, kdo resnično kaj velja, je potrebno pogledati besede in dejanja v času, ko so bile volitve še daleč in ko še ni bil čas za prazne nasmehe.

Eno izmed takšnih obdobij je bilo poletje in jesen 2004, ko je na nitki visela prihodnost Save Dolinke. Na eni strani »neizmeren« kapital v višini 72 mio evrov, ter ljudje, ki so tukaj videli svoj interes. Na drugi strani pa reka in neokrnjena dolina ter ljudje s spoštovanjem, ljubeznijo do rojstnega kraja in z dolgoročnejšo vizijo razvoja. In res, vložek je bil prevelik, maske so padle, ljudje so pokazali prave obraze.

Eno najbolj žalostnih vlog je odigral kandidat za župana, ki danes poudarja ekologijo in ohranjanje narave. Bil je predlagatelj ukinitve zaščite Brja, s čimer je odprl vrata Savskim elektrarnam pri njihovi želji po potopitvi doline. Z nekaterimi svetniškimi kolegi je izdal celo propagandno zloženko, ki naj bi gradnjo jezu za Bled prikazala tako pomembno, kot sta grad in cerkvica na otoku?!

Še dva kandidata sta se v tistem času jasno postavila na stran potopitve Save Dolinke. Gospa, ki se je smehljala v različnih propagandnih akcijah Savskih Elektrarn (Modro sožitje) in je govorila: »žal mi je za Brje, vendar je v Sloveniji še dovolj lepih kotičkov …«, bi bila potemtakem bolj primerna kandidatka v tistih drugih lepih delih Slovenije in ne na Bledu!

Tretji kandidat je označil zahtevo občanov po ohranitvi Save Dolinke kot »pritisk ulice« ter menda prav zato podprl potopitev. V predvolilnem času pa v programu navaja, da se zaveda, da: »nismo le oblast, ampak predvsem servis občanom«. Iz žaljive »ulice« smo torej pred volitvami postali občani. Lepo. V programu pod 8. točko navaja ohranitev narave z močvirji in povirji. Lepo, a še lepše bi bilo to slišati pred dvema letoma, ko je resnično štel vsak glas.

Ne bodite presenečeni, če ti ljudje danes govorijo POVSEM drugače, kot so govorili in delali v preteklosti. Sedaj je čas za obljube in nasmehe! Kljub temu upam, da se jih je malo zavesti in spoštovanja do Bleda vendarle prijelo in da s strani lastnih svetnikov ne bo nikdar več grozilo takšno opustošenje!

Blejci pa smo že na referendumu pokazali modrost in dokazali, da nas močne in bleščeče kampanje ne zaslepijo. Tokrat smo VSI ponovno vabljeni na volišče, da zavestno oddamo svoj glas po vesti.