Posts Tagged ‘piškovica’

Čistilna akcija Piškovica

Vabimo vas na

PIŠKOVICA 2011

Po zaščitenem območju Piškovice in okolici. Pregledali in očistili bi širše območje Piškovice z obalo Save Dolinke proti Vintgarju.
 
Priporočamo delovne rokavice, primerno obutev in dobro voljo, poskrbeli bomo za vreče. Po zaključku akcije Blejski mladinski center vabi na Olimpijski trg na prigrizek in zabavo. 
 
Zbor udeležencev je v SOBOTO,26.marca2011 ob 8.30h pri prostoru za Rafting v Piškovici.
 
Pridite na prijeten in koristen dogodek!
 
 

Odgovor na članek Antona Koselja v Delo FT in GGlas-priloga Gorenjska

Nekateri se ne morejo sprijazniti, da akumulacije v Brjeh in Brejah ne bo

 

Ko smo brali članek o HE Moste (bolj sodi v kategorijo bloga) v prejšnji številki priloge Moja Gorenjska, prej pa v Našem stiku in potem v Delovi prilogi FT, smo se odločili odgovoriti na nekaj nesmiselnih, zavajajočih in žaljivih trditev gospoda Antona Koselja iz Vrbe. Ravno zaradi stila in žaljivosti pisanja se nam odgovor najprej ni zdel smiseln, saj bi od direktorja uspešne družbe pričakovali malce več spoštljivosti, zrelosti in etične drže.  Potem smo ugotovili, da živita dva Antona Koselja, eden je iz Žirovnice in je direktor Hidroelektrarne Moste, in drugi iz Vrbe. Predvidevamo, da se pod člankom v septembrski prilogi in v drugih sorodnih podpisuje Anton Koselj iz Vrbe.

Razlago besedne zveze „ekološko čisto okolje“ bomo prepustili strokovnjakom, zaenkrat pa so vsi vprašani le v smehu zmajevali z glavo. Oglejmo si druge resne dileme. Ministrstvo je junija letos res odstopilo od pogajanj med Savskimi elektrarnami in Odborom za rešitev Save Dolinke (v nadaljevanju Odbor) z izgovorom, da se  Odbor ne drži dogovora o primerjavi projekta  HE Moste, ki ga  predstavljajo že od začetka, in alternativnim in inovativnim našim projektom celostne prenove HE Moste, ki ohrani dolino Brje v celoti in predvideva bistveno manjše, lahko celo prekrito kompenzacijsko jezero na savski terasi v bližini Blejskega mostu proti Lescam (koruzno polje).  Po želji ministrstva in HE Moste bi na ta način o usodi Brja odločala peščica presojevalcev brez upoštevanja referendumske volje Blejcev leta 2004, ki so se s skoraj 63% (na ožjem območju Bleda pa s skoraj 80 %) izrekli za ohranitev zaščitenih območij Brja in Piškovice.

Referendumsko vprašanje se je glasilo:»Ali ste za to, da se zavrne Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki ukinja režim varovanja na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?«

Torej referendum ni bil proti elektrarni, kot trdi gospod Koselj, temveč je le ohranil zaščito bogate naravne dediščine in izjemne naravne čistilne naprave v dolini v neposredni bližini Bleda. Naj obudimo spomine in povemo, da je junija 2004 skupina 12 svetnikov občine Bled izglasovala sklep, da se iz omenjenega odloka izvzame obe območji in s tem omogoči izgradnjo kompenzacijskega bazena, ki bi potopil obe mokrišči. V Odboru že od leta 1998, ko je bil prvi poizkus HE Moste poplaviti dolino, zagovarjamo obnovo in ohranitev HE Moste brez kompenzacijskega bazena v Brjeh. Zaradi na referendumu izglasovanega nasprotovanja potopitvi doline je občina Bled izgubila celo pravico uporabe odlagališča Podmežakla (k čimer so prispevali tudi predstavniki občine Žirovnica), a dobra posledica tega je bil pospešeno zgrajen center za ločevanje odpadkov na Bledu in odvoz smeti v Ljutomer.  Od takrat je v naši občini bistveno manj divjih odlagališč, odpadki pa se zbirajo ločeno, kar je velika pridobitev.

To, da Odbor nima niti enega strokovnega argumenta za nasprotovanje uničenju naravnega spomenika, je druga zavajajoča trditev g. Koselja. Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (Uradni list RS 01503-10/98) NIsprejel Odbor, sprejel ga je občinski svet na eni izmed svojih sej na podlagah strokovnjakov Zavoda za varstvo narave iz Kranja. To, da hočemo ohraniti naravni spomenik, se nam NE zdi nagajanje, bolj podobno nagajanju je, če nekdo išče vse mogoče in nemogoče razloge za ukinitev varovanja zaradi  povečanja vrednosti neke gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo. Ob tem pa v medijih žali in blati vse, ki se z njim ne strinjajo, vse skupaj pa je okrašeno z veliko mero podcenjevanja in cinizma. Za to najema propagandne agencije in manipulira z mediji. Moralno pač močno zavržno početje. Sprašujemo se, kdo torej dela škodo državi Sloveniji: tisti, ki spoštuje njene odloke ali tisti, ki išče načine in razloge za njihovo ukinitev? Tisti, ki je za zagotovitev spoštovanja odlokov in zakonov prisiljen zahtevati referendum ali tisti, ki bi želel  sprejeti zakon, da se referendumska volja ljudi razveljavi?

Tretja navedba omenja turizem.  Ali bodo Brje turistično urejene (karkoli že to pomeni) ali ne, bo prvi presojal Zavod za naravo RS. Na podlagi njegovih smernic bi morala za ureditev poskrbeti najprej Občina Bled. Ker pa občini kronično primanjkuje denarja, bomo verjetno morali za ureditev in ohranitev poskrbeti odgovorni posamezniki, združeni v Društvo za varstvo okolja Bled. Zato smo  pripravili odkup zemljišča v Brju, tudi zato, da bi lažje, z lastnim vložkom, kandidirali na projektih in razpisih. Ohraniti sonaravno krajino zahteva določena sredstva, potrebno je skrbeti za košnjo, ukrepe proti zaraščanju. Gre za iskanje ekonomskih učinkov višjega okoljskega standarda  in sprejemljive rabe prostora. Pestrost nasploh ne more biti le nadležno breme, temveč velik izziv in priložnost za lokalno skupnost in državo. K turistični rabi Brja in Brej (nasprotni breg) bi se lahko vključila tudi Občina Žirovnica. Občini bi v sodelovanju lahko uredili učno pot in skupaj zgradili  brv namesto jezuter s tem vzpostavili možnost turistične povezave med seboj. 

Zato na tem mestu pozivamo Občino Žirovnica, da tudi sama poskrbi za zavarovanje doline na svoji strani. Nudimo ji lahko vso pomoč.  Lehnjakotvorni izviri, s katerimi je dolina Brje  bogata,  so eden od prednostnih habitatov v EU, ki bi jih morala varovati NATURA 2000, vendar pa zaradi političnih razlogov leta 2004 do tega (še) ni prišlo. Opozarjamo tudi, da mopedisti, ki se vozijo po Brejah, kršijo uredbo o prepovedi vožnje po naravnem okolju in bodo, tudi s pomočjo odgovornih posameznikov, za svoje početje primerno kaznovani.

Neprijetno nam je gospoda Koselja in bralce spominjati na tragedijo na Blanci, zato o turizmu na akumulacijah in ob njih sploh ne bomo razpravljali. Za nas je bila zajezitev od nekdaj le gospodarski objekt in lahko je namenjen le temu. Verjamemo, da je kvalitetna turistična ponudba  možna le v naravnem okolju.

Ali je neprimerno, če legalno ustanovljeno društvo kupuje zemljišče? Nasprotovanje nakupu je tudi nasprotovanje opravljanju dejavnosti društva.  Društvo za varstvo okolja kupuje zemljišče, ki se nahaja v zaščitenem območju v občini Bled. V nobenem od veljavnih prostorskih aktov občine na tem zemljišču ni omenjena kaka druga raba, niti niso predvidene druge dejavnosti, npr. elektrarne, ceste… Uporaba tega zemljišča bo omogočala osnovno dejavnost društva, to je varstvoin skrb za sonaravni trajnostni razvoj tega območja in naravnega okolja.. Koliko nepremičnin imajo druga slovenska društva in ali do sedaj to ni bil problem? Zakaj gospoda Koselja ne moti npr. lastninaTurističnega društva Lesce, kjer naj bi  na delu njihovih zemljišč zraslo hotelsko-apartmajsko naselje v vrednosti najmanj 250 milijonov evrov? Zaradi nakupa zemljišča v Brjeh smo spremenili tudi statut društva in z dodatnim členom omejili prodajo le tega. Zemljišče se ne bo moglo pod nobenim pogojem odtujiti.  Nakup bomo izvedli  s pomočjo odgovornih posameznikov, ki znajo ceniti naravo.  Več o podrobnosti nakupa lahko izveste na naši spletni strani www.zavest.net.

Kolikor vemo in spremljamo dogodke okoli obnove HE Moste, ni bila v nobeni projektni dokumentaciji, javni razgrnitvi, propagandnem gradivu in celo na predstavitvah HE Moste skupaj z agencijo Informa Echo, omenjena sanacija oz.čiščenje  zamuljene moščanske akumulacije, ki je eden najhujših ekoloških problemov Slovenije in ogroža zdravje ljudi v okolici in življenje v reki.Na vprašanje o tem na eni od predstavitev na Bledu leta 2004 je bilo s strani Savskih elektrarn rečeno, da bi sanacija stala še nadaljnjih 70 milijonov evrov in da ni predvidena. Iskreno si želimo, da bi ta problem skupnost čim prej rešila in želimo tudi glede tega z veseljem predstaviti svoje rešitve in ideje.  Nerazumljivo nam je, da se v akumulaciji še vedno nabira sporni material  in celo država kot solastnica onesnaževalca ne zagotovi izpolnjevanja zahtev IPPC (Celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja)?

Prešernov duh nas navdihuje pri varovanju našega neizmernega naravnega bogastva Dežele in nas brani pred podleganjem videnju razvoja le skozi pridobivanje novcev,  zato ga bomo brali še naprej.  Zaključimo z enim njegovih verzov:

Le čevlje sodi naj kopitar

 

 

Miha Žvan

Društvo za varstvo okolja Bled

Uvodnik Zavest 2

 

Spoštovane občanke in občani!

 
V nedeljo, 3. oktobra, se bomo na referendumu odločali o tem, ali bomo ohranili naše okolje zdravo za nas, ki tu bivamo, za goste, ki prihajajo na Bled prav zaradi izjemnih naravnih danosti, in za naše potomce, ki nas bodo znali ceniti le, če jim bomo v tem času zagotovili tisto, kar bodo takrat najbolj potrebovali: čisto okolje in čisto vodo.
 
Referendumsko vprašanje se bo glasilo:
 
Ali ste ZA to, da se ZAVRNE Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki ukinja režim varovanja na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?
 
ZA                     PROTI
 
Obkrožili bomo ZA zavrnitev Odloka, ker smo ZA ohranitev doline Save Dolinke in naravnega spomenika Brje in Piškovica ter se ne strinjamo z uničenjem doline Brje in nasprotujemo izgradnji umetnega bazena z zastrupljeno vodo.

Prebivalci Piškovce

 

smo z vso resnostjo  preučili brošuro »Modro sožitje« in na našo globoko žalost ugotovili, da se predlagatelji projekta »sanacije in doinštalacije HE Moste« na nas, enajst redno živečih enostavno pozabili. Tako smo prizadeti prebivalci na Savske elektrarne poslali pismo. Na naša vprašanja smo dobili vljuden odgovor Savskih  elektrarn in možnost, da si sami ogledamo določene elaborate. Ob pregledovanju teh dokumentov pa smo bili ponovno razočarani. Dokumenti omenjajo redke in ogrožene živalske vrste in redke habitatne združbe, o ljudeh pa nič. Citiramo: »Naselij neposredno ob akumulacijskem jezeru ni«. Tudi podatkov glede emisij v primeru uresničitve projekta nismo dobili. Bi se kvaliteta bivanja spremenila v tolikšni meri, da bi bila potrebna preselitev na drugo lokacijo? Moti nas tudi obljuba predlagatelja projekta, ki nudi nove možnosti za rekreacijo. Naj to ponudbo razumemo tako, da bi morebitna uresničitev projekta prinesla tolikšne koristi, da bi bili prebivalci dolžni še kaj plačati namesto zahtevati odškodnino?

 

Naša dopisovanja s Savskimi elektrarnami smo vedno dajali v vednost tudi drugim pravnim subjektom, med drugimi tudi Ministrstvu za okolje, prostor in energetiko. Iz odgovora ministrstva št. 350-07-2/97 z dne 29.06.2004 je razvidno, da splošnega nacionalnega interesa za ta projekt ni. S tem pismom smo dobili še dodatno potrditev našega prvotnega stališča. Naš privatni interes bi se pred splošnim družbenim umaknil, pred privatnim pa ne. Savske elektrarne so d.o.o z znanimi lastniki; privatni interes pa se privatnemu ni dolžan umakniti! S  predstavniki »družbe z omejeno odgovornostjo«  so vse obljube na trhlih nogah.

 

Minister Kopač se je v raznih intervjujih za medije različno opredeljeval, to vedenje pa izhaja iz protislovnega položaja in statusa njegovega ministrstva. Interesi energetike so prepogosto v nasprotju z interesi okolja; funkciji se torej izključujeta že v izhodišču.

Prebivalci Piškovce ugotavljamo, da je bil dosedanji postopek s tem projektom nezakonit. O tem se veljavno lahko izreče samo Ustavno sodišče, vendar je že pravnemu laiku jasno, da tukaj nekaterim smrdi, drugim pa diši – po kapitalu.

Spoštovani prebivalci Bleda z vso okolščno podobe raja!

Čutimo dolžnost, da vam damo še neko informacijo, ki ima osnovo v dokumentih, ki si jih vedno lahko ogledate in ugotovite pravo resnico v zvezi s tem projektom. Odločitev pa je samo vaša.

Za prebivalce Piškovice po njihovem pooblastilu in soprizadeti prebivalec

 

Marjan Žmavc, univ. dipl. pravnik z državnim pravosodnim izpitom.

Brje, Natura 2000 in erozija

mag. Martina Kačičnik Jančar, univ.dipl. biol.

 

Natura 2000 je evropski sistem posebnih varstvenih območij namenjenih varovanju rastlinskih in živalskih vrst in njihovih življenjskih prostorov – habitatnih tipov. Merila, kako izbrati območja varovanja pa tudi pravila kako jih varovati, natančno določa evropska zakonodaja. Za nekatere, »prednostne« vrste in habitatne tipe je določeno strožje varstvo.

Loeselova grezovka, lehnjakotvorni izviri in povirna barja z reziko so tista vrsta in »prednostna« habitatna tipa, ki so širše območje Brja pripeljala na prvi, izključno strokovni seznam območij Natura 2000 v Sloveniji. To pomeni, da je bila dolina Save Dolinke pri Bledu uvrščena med evropsko naravno dediščino. Naravovarstvena stroka je dolino Save Dolinke med Piškovico in povirjem pri Višnarju opredelila kot enega najvrednejših delov slovenske narave.

V zaključni fazi priprave seznama posebnih varstvenih območij se je v stroko vmešala politika in Brje izbrisala iz seznama. Razlog za to naj bi bila erozija rečnega brega, ki naj bi vsak čas odnesla Brje. Sava Dolinka že stoletja spreminja svoj tok v dolini zdaj proti levemu in nato spet proti desnemu bregu. V Franciscejskem katastru je bilo Brje otok, reka pa je tekla pod desnim pobočjem. Razlog zakaj je bilo Brje izbrisano iz Nature 2000 je torej treba iskati drugje.

Evropski predpisi, ki urejajo varstvo območij Natura 2000 določajo, da je območje s prednostnimi habitatnimi tipi ali vrstami mogoče uničiti ali prizadeti le v primeru, ko gre za zdravje ali varnost ljudi ali za velike javne koristi. Vendar pa mora te velike javne koristi potrditi Evropska komisija. Potopitev doline Save Dolinke zaradi 0,3% letne proizvodnje elektrike seveda ne more biti nacionalni interes. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor, ki je obenem tudi ministrstvo za energijo, naknadno umaknilo Brje iz mreže območij Natura 2000. Povirji v Brjeh in Piškovici sta kljub temu ostali zavarovani z občinskim odlokom.

Dolina Save Dolinke ima številne potenciale. Elektroenergetski potencial je med vsemi najlažje merljiv, mogoče ga je izraziti v številkah, jasno je mogoče povedati, kdo bo imel od njega koristi. Ali bi koncesija Savskih elektrarn v višini 2% letnega proračuna občine Bled, ki bi jo dobili v zamenjavo za potopitev, res zadostovala za čist zrak, mir, sprehode, raftanje, ekoturistične možnosti, veliko območje neokrnjene divjine, mesojede mastnice, zavarovane brstične lilije, pribežališča divjadi, najbolje ohranjene lehnjakotvorne izvire, …

Zavzemam se ZA  pravično in trajno rabo tistih potencialov Doline Dolinke, ki pripadajo in koristijo nam vsem.

 

 

Poletno srečanje v Dolini

Miha Žvan

 

Na našem poletnem srečanju smo živali, rastline in druga bitja, ki prebivamo v dolini Save Dolinke med mostom v Piškovci in Blejskim mostom, ponovno povabile našega predstavnika iz vašega sveta, da nas zastopa in posreduje naša mnenja in zahteve.
 
Najprej pa se seveda zahvaljujemo za opravljeno delo od leta 1998 po vašem štetju, mi namreč ne uporabljamo vaših številk, imamo dneve in noči, sonce, dež in sneg, poletje in zimo. Za enodnevnice namreč leto ne pomeni nič, tudi za druge žuželke bolj malo. Vsaka vrsta ima svoj način štetja, po katerem se ravna, manjše kot smo, hitreje teče naš čas. No, tistega leta smo dobili svojo prvo avtonomijo, državico po vaše, saj smo po zaslugi Odbora in drugih dobrih ljudi postali zaščiteno območje, kar je pomenilo, da nas nihče več ne bo ogrožal in nam kratil naš življenjski prostor.
 
Z izjemo kakšne divje rave zabave in občasnih piknikov smo vaših pet let živeli v miru, po naših naravnih zakonih. Kot ste se vi veselili državice leta 1991 smo se veselili tudi naše v dolini. Vendar vse dobre stvari pri vas ne trajajo dolgo in začela se je nova ofenziva. Najprej so nas vrgli iz Nature 2000, kar bi v vašem primeru pomenilo, da vas vržejo iz OZN, potem pa so nam po kratkem postopku ukinili avtonomijo.
 
 V naši nameri, pregnati agresorja, nas podpirajo tudi vse novonastale avtonomne cone oziroma države iz konfederacije Natura 2000, pokrajine, ki jim je bila tako kot nam odvzeta pravica do avtonomije, kot so Mura in Kraške planote, podpira nas Zveza držav Ramsarske konvencije, Sotočja lehnjakovih izvirov, Ptice selivke, Žužkocvetke skupaj s Sindikatom opraševalcev, Piškurji, Orhideje, reprezentanti mednarodno zaščitenih rastlin in živali, Društvo grezovk, Trstičje in kot najmogočnejša, Mednarodna zveza  prostoživečih dreves. Zaradi nedefiniranega življenjskega prostora in težavne komunikacije v našo skupnost nismo vključili neorganskih bitij, izrekli pa so nam vso podporo, predvsem pri prenosu informacij po planetu in drugod, prinesli so nam tudi pozdrave prebivalcev doline Kavčke, ki so umrli leta 1952 in spomin na pomor v Savi Dolinki leta 1974 od jezu v Mostah do Črnuč in še dlje. 
 
Nekaj najpomembnejših mnenj in sklepov iz srečanja: 
 
1. Zveza vlagoljubih rastlin obeh bregov najostreje nasprotuje selitvi na nadomestno mokrišče in to
primerja s koncentracijskim taboriščem, saj se od tam ne bi vrnila nobena rastlina, preživelih pa tudi ne bi bilo. Gre za eksperimentiranje na živih osebkih, ki so povrhu še zelo zaščitene.
 
2. Reka s svojimi prebivalci tudi odločno nasprotuje spremembam, saj bodo prav vsi, vključno z Reko deležni izjemnih in nepredvidljivih posledic. Piškurji in drugi prebivalci hitrotekoče Save bodo pomrli, ostali pa se bodo verjetno zadušili in zastrupili. Prav tako se Reka ne strinja z mnenjem, da uničuje Brje, saj tam teče že ves čas, včasih se preseli na to, včasih pa na ono stran. Sicer je pa tako, da
so bili tudi ljudje na prvem pomladnem sestanku po dolgi zimi pred 10.000 do 15.000 vaših let in so podprli dejstvo, da reka pač ne more teči tam, kjer bi hoteli ljudje, ampak bo tekla, kjer bo lahko, nekje bo jemala, nekje dajala.
 
3. Zveza Žužkocvetk in Sindikat Opraševalcev iz obeh bregov tudi ostro nasprotujeta spremembi pokrajine, saj bi ob poboju žužkocvetk brez hrane in možnosti preživetja ostal tudi večji del opraševalcev.
 
4. Povezati je treba oba bregova, saj se severni breg počuti zapostavljenega, ker ima iste vrste rastlin in živali, pa nima pravice do avtonomije. Pokrajina je ista, vmes je samo Reka.
 
Razprava je bila še zelo burna, trajala je 3 dni in 3 noči. Vsaka vrsta bi namreč izgubila ves svoj življenjski prostor, saj bi uničili dno doline, bregove pa bi prav tako posekali in obložili s skalami. Na koncu smo se še enkrat preko našega predstavnika zahvalili za vso dosedanjo podporo in akcije, za kres v Piškovci, za
očiščevalno akcijo in vsa druga dobra dela dobrih ljudi. Spomnite se prvega pomladanskega sestanka po dolgi zimi, ko smo skupaj doumeli, da smo del narave, da je narava naš dom in da, če nam kdo vzame dom, pa četudi dolga zima, bomo žalostni in jezni in da moramo držati skupaj.
 
V imenu živali in rastlin Doline Save Dolinke,
 
Miha Žvan
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv