Posts Tagged ‘mladi’

Česa si mladi na Bledu želimo

Blaž Intihar Eržen

 

Pred kratkim sem dobil pobudo, naj napišem članek o tem, česa si mladi na Bledu in njegovi okolici najbolj želimo. Vsekakor je to tema, o kateri se da veliko napisati, saj je na Bledu kar nekaj »lukenj«, ki bi jih bilo potrebno nemudoma zakrpati. Kot prvo bi rad omenil večnamenski športni center, v katerem bi lahko mladim ponudili najrazličnejše športe. Težnja razvitejših držav sveta je usmerjanje mladih v aktivnejše preživljanje prostega časa. Zato je zelo pomembno, da k temu problemu na Bledu pristopimo pravilno in preudarno.

Kot naslednji problem na Bledu mladi vidimo kino, ki je trenutno v izredno nezavidljivem položaju. Kot je že splošno znano, se vse spet zatika prav pri razpisu za izvajalca. Torej je tudi tukaj vpletena Občina Bled, ki postori za mlade na Bledu vse manj in manj.

Na Bledu ne deluje več niti Klub študentov Bled, saj mu občina ne dodeli ne finančnih sredstev, kaj šele ustrezne prostore. Tako si mladi na Bledu ne moremo izbrati svojih predstavnikov, ki bi organizirali nam tako želene prireditve. Verjetno nekaterim to celo ugaja.

Pred leti je bila na Bledu tudi poletna prireditev študentov "Šik fest", ki je bila zelo obiskana, vendar so tudi njo pokopala premajhna denarna sredstva sponzorjev. Prav ta prireditev je dokazovala, da smo mladi na Bledu sposobni organizirati zanimive dogodke, ki privabijo tudi domačine in turiste, a vendar le ob zadostni podpori občine.

Po pregledu letošnjega programa prireditev v Občini Bled sem ugotovil, da bi lahko prireditve za mlade preštel na prste ene roke! Še najbolj se prireditvam za mlade približajo vrtne veselice raznoraznih gasilskih društev! Zdi se mi, da je to absurdno in nesprejemljivo. Zato je treba na Bleduna tem področju postoriti še mnogo.

Na Bledu obstaja tudi lokalna televizijska postaja Bled TV, ki je namenjena izključno reklamam in prenosom občinskih sej. Mladi na Bledu skorajda nimamo možnosti javnega udejstvovanja v splošnih občilih in medijih. Kaj ko bi mladi na Bledu imeli enkrat na teden svojo oddajo? Bi bilo to spet predrago? Mogoče kakšen drug izgovor?

No, pa da ne bom samo grajal, bi rad občino ob tej priložnosti tudi pohvalil za obnovljeni stadion. S tem je dokazala, da se da z zadostno voljo ogromno doseči.

Mladi na Bledu imamo v sebi ogromen potencial, le pomagati nam ga morate izkoristiti. Imamo nove, sveže ideje, ki bi jih radi predstavili širši javnosti in predvsem občini, ki bi nam jih morala pomagati realizirati.

Nočemo, da bi nas narobe razumeli in gledali na nas kot na ljudi, ki samo kritizirajo. Imamo voljo in željo, da se Bled razvije v vodilni turistični kraj, v katerem bodo svoje zatočišče našli ljudje vseh starosti.

Zato je pomembno, da mladi na Bledu izberemo prave kandidate, ki bodo v prihodnjih štirih letih zastopali naša stališča. Le tako si lahko obetamo lepšo prihodnost tukaj, na Bledu. Le upamo lahko, da nam naših aktivnosti kmalu ne bo več potrebno iskati po drugih občinah, ki mladim posvečajo več pozornosti.

Pred časom sem prebral misel, ki govori o tem, da je treba z mlajšimi ravnati spoštljivo, saj bodo le ti nekoč pisali našo zgodovino. In prav to naj bo popotnica novemu županu oziroma županji in seveda tudi občinskemu svetu.

Kaj lahko lokalna skupnost nudi mladim za zdrav osebnostni razvoj

 

Ljuba Kapus prof. defektologije

 
 
Kaj determinira počutje mladih v življenjskem obdobju med zaključkom otroštva do zrelosti?
 
Mladost oziroma prehod iz otroštva v odraslost je bila skozi vso kulturno zgodovino pojmovana kot problematično in krizno življenjsko obdobje.
 
V preteklosti je bilo to obdobje kratko, prehod iz otroštva hiter, mladi so hitro dobili obveznosti odraslih. Sedaj se obdobje adolescence daljša, vsaka generacija vstopa vanjo prej (otroštvo se krajša), a hkrati mladi kasneje vstopajo v svet odraslosti.
 
V tem času naj bi mladostnik razvil svojo identiteto (kdo je, kje je njegovo mesto – posebno pomembno je to v skupini z vrstniki vzpostavil dokončen odnos do svoje spolne vloge in drugega spola), vzpostavil samostojnost oz. avtonomnost (prevzemanje odgovornosti, osamosvajanje – trenja s starši, občutki krivde, jeza, uporništvo), se odločil, kaj bo v življenju počel (določitev ciljev, iskanje smisla življenja).
 
To so kompleksne in težke naloge za mladega človeka in jih brez posebnih težav zmorejo le tisti, ki imajo trden občutek lastne vrednosti. Pogoj za to je, da mu okolje, v katerem živi, nudi takšne možnosti z zagotovitvijo
 
1. pogojev za občutek varnosti – z jasnimi pravili in postopki, z jasno opredeljeno odgovornostjo, z odkrivanjem in reševanjem strahu in bojazni, s spodbujanjem
2. pogojev, ki razvijajo občutke pripadnosti – skupne aktivnosti, z okolico, ki sprejema, – razvijanje ponosa,- nudenje pomoči
3. pogojev, ki razvijajo občutek smiselnosti – načrtovanje dela in doseganje ciljev, zaupanje, samozaupanje in požrtvovalnost ter pripravljenost, vrednote, pozitivno mišljenje, poznavanje osebnih pričakovanj
4. pogojev, ki razvijajo identiteto: – poznavanje mladih, upoštevanje enkratne osebnosti, opaziti dobre rešitve in pohvaliti, slavljenje uspeha
5. pogojev, ki razvijajo sposobnosti: – iskanje različnih rešitev, prilagajanje na spremembe, analiza aktivnosti in učinkovitosti, učenje sodelovanja, povratna informacija.
 
Velik delež mladih ni deležen pogojev, ki bi mu omogočili, da bi trdno, odločno in uspešno stopal proti odraslosti. Različni dejavniki v družbi ogrožajo njegov razvoj: v družini, v šoli, lokalni skupnosti ter v širši družbeni skupnosti s svojimi cilji, filozofijo, organizacijo in politiko.
 
Na urejanje razmer za ugoden fizičen, socialen, psihičen in duhoven razvoj mladih pa imajo na koncu največji vpliv tisti, ki imajo v rokah moč odločanja.
 
Od njihovega zavedanja, kaj je pomembno za mlade in kaj je pomembno nasploh v življenju (katere vrednote) in njihovih odločitev bo odvisno, ali bodo v družbi prevladovali ogrožajoči dejavniki (čim več prestrašenih, vodljivih in manj kompetentnih ljudi) ali pa dejavniki, ki bodo pomagali mladim zrasti v odgovorne, zdrave in učinkovite samostojne odrasle.
 
Odkar se v naši družbi uveljavljajo vrednote potrošništva, lahkega in hitrega zaslužka, ki opravičuje vsa sredstva za dosego cilja, pretiranega pohlepa po velikem bogastvu, vrednotenje učinkov samo z denarjem, prihaja do stopnjevanja težav kot so nemotiviranost za delo, nepripravljenost potruditi se, posledično slabši šolski uspeh, velik osip pri izobraževanju, neprepoznavanje smisla zaradi slabih zaposlitvenih možnosti, socialnih težav.
 
Socialni kontakti in odnosi so okrnjeni – manj druženja, več individualnih dejavnosti (tv, internet), krhkost sposobnosti reševanja življenjskih problemov in iskanje rešitev s kompenzacijami oz. nadomestnimi zadovoljitvami, kamor sodijo tudi droge in tudi druge odvisnosti (odvisnosti v odnosih, iger na srečo…), obolevanje – velik porast depresivnih, nevrotičnih, psihiatričnih obolenj (paranoje, anoreksije).
 
Vsakdanji svet mladih postaja na eni strani apatija, resignacija in umik v zasebnost, na drugi strani agresivnost, nasilje.
 
»Svet vidijo kot nepredvidljiv, poln tveganj, ta tveganja pa dojemajo individualno kot svoje krize in ne kot učinke procesov, ki so zunaj osebnihdometov. Izguba zaposlitve je videti kot osebna odgovornost, neuspeh v šoli kot pomanjkanje truda, mladinska odklonskost kot pomanjkanje družinske vzgoje. Tudi socialne izključenosti mladi ne razumejo kot objektivno stanje stvari, pač pa kot občutek pomanjkanja moči, da bi lahko spremenili lastno situacijo. Čeprav večina mladih najde lastno pot v odraslo življenje, se oblikujeta dve kontrastni skupini: tista, ki ji ti procesi odpirajo nove možnosti in so zanje izziv, in tista, ki je potisnjena na rob.« (Mirjana Ule)
 
Reševanje teh problemov zato zahteva aktiven družbeni odnos odraslih – posebno družbeno skrb.
 
Če hočemo spremeniti tokove, je potrebno postaviti na mesta odločanja ljudi, ki bodo zaznali občutljivost sobivanja in medsebojne soodvisnosti ljudi, pa ne le ljudi – tudi narave, in bodo te vrednote postavili pred svoje interese.
 
Ob zavedanju tega je naložba v dejavnosti za otroke in mlade dobra naložba. Izgovorov, da ni denarja, češ, druge stvari so bolj pomembne, potem ne more biti več. Kot del sistema ima pri tem veliko vlogo tudi lokalna skupnost in je v dobršni meri odgovorna za to, kakšne pogoje bo ustvarila za svoje mlade ter kakšna sporočila o vrednotah jim bo posredovala – predvsem s svojim zgledom.

 

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv