Kaj determinira počutje mladih v življenjskem obdobju med zaključkom otroštva do zrelosti?

 

Mladost oziroma prehod iz otroštva v odraslost je bila skozi vso kulturno zgodovino pojmovana kot problematično in krizno življenjsko obdobje.

 

V preteklosti je bilo to obdobje kratko, prehod iz otroštva hiter, mladi so hitro dobili obveznosti odraslih. Sedaj se obdobje adolescence daljša, vsaka generacija vstopa vanjo prej (otroštvo se krajša), a hkrati mladi kasneje vstopajo v svet odraslosti.

 

V tem času naj bi mladostnik razvil svojo identiteto (kdo je, kje je njegovo mesto – posebno pomembno je to v skupini z vrstniki vzpostavil dokončen odnos do svoje spolne vloge in drugega spola), vzpostavil samostojnost oz. avtonomnost (prevzemanje odgovornosti, osamosvajanje – trenja s starši, občutki krivde, jeza, uporništvo), se odločil, kaj bo v življenju počel (določitev ciljev, iskanje smisla življenja).

 

To so kompleksne in težke naloge za mladega človeka in jih brez posebnih težav zmorejo le tisti, ki imajo trden občutek lastne vrednosti. Pogoj za to je, da mu okolje, v katerem živi, nudi takšne možnosti z zagotovitvijo

 

 

Velik delež mladih ni deležen pogojev, ki bi mu omogočili, da bi trdno, odločno in uspešno stopal proti odraslosti. Različni dejavniki v družbi ogrožajo njegov razvoj: v družini, v šoli, lokalni skupnosti ter v širši družbeni skupnosti s svojimi cilji, filozofijo, organizacijo in politiko.

 

 

Od njihovega zavedanja, kaj je pomembno za mlade in kaj je pomembno nasploh v življenju (katere vrednote) in njihovih odločitev bo odvisno, ali bodo v družbi prevladovali ogrožajoči dejavniki (čim več prestrašenih, vodljivih in manj kompetentnih ljudi) ali pa dejavniki, ki bodo pomagali mladim zrasti v odgovorne, zdrave in učinkovite samostojne odrasle.

 

Odkar se v naši družbi uveljavljajo vrednote potrošništva, lahkega in hitrega zaslužka, ki opravičuje vsa sredstva za dosego cilja, pretiranega pohlepa po velikem bogastvu, vrednotenje učinkov samo z denarjem, prihaja do stopnjevanja težav kot so nemotiviranost za delo, nepripravljenost potruditi se, posledično slabši šolski uspeh, velik osip pri izobraževanju, neprepoznavanje smisla zaradi slabih zaposlitvenih možnosti, socialnih težav.

 

Socialni kontakti in odnosi so okrnjeni – manj druženja, več individualnih dejavnosti (tv, internet), krhkost sposobnosti reševanja življenjskih problemov in iskanje rešitev s kompenzacijami oz. nadomestnimi zadovoljitvami, kamor sodijo tudi droge in tudi druge odvisnosti (odvisnosti v odnosih, iger na srečo…), obolevanje – velik porast depresivnih, nevrotičnih, psihiatričnih obolenj (paranoje, anoreksije).

 

Vsakdanji svet mladih postaja na eni strani apatija, resignacija in umik v zasebnost, na drugi strani agresivnost, nasilje.

 

 

Reševanje teh problemov zato zahteva aktiven družbeni odnos odraslih – posebno družbeno skrb.

 

 

Ob zavedanju tega je naložba v dejavnosti za otroke in mlade dobra naložba. Izgovorov, da ni denarja, češ, druge stvari so bolj pomembne, potem ne more biti več. Kot del sistema ima pri tem veliko vlogo tudi lokalna skupnost in je v dobršni meri odgovorna za to, kakšne pogoje bo ustvarila za svoje mlade ter kakšna sporočila o vrednotah jim bo posredovala – predvsem s svojim zgledom.