Posts Tagged ‘jože dijak’

Ohranjanje okolja – novogradnja. Kje je prava mera?

 

Jožef Dijak, stanovalec Koritnega

Potreba po vse hitrejšem razvoju in strah, da nas bo vlak napredka pustil ob strani, da bodo investitorji odšli drugam, če jim ne bomo dali priložnosti … Vse to naj bi bili argumenti, ki se jih poslužujejo politiki, da bi nas prepričali o nujnosti posegov v prostor. Kljub takim in podobnim „argumentom“, pa je vredno prisluhniti notranjemu glasu ali pa zdravi kmečki pameti, ko gre za tako daljnosežne posege.

Poskus gradnje blokov na Koritnem je bil civilni družbi dobra šola, kakšnih nizkotnih metod se lahko poslužujejo tisti, ki jih izvolimo, da bi v našem imenu vladali in se odločali. Od zavajanja javnosti z nepopolno dokumentacijo ob razgrnitvah posegov v prostor, širjenja polresnic, ignoriranja zakonodaje in pristojnih uradov za prostor in za varovanje okolja do prikrivanja uradnih dokumentov in odločb.

Politiki na položajih naj se zavedajo, da bodo tako postopanje plačali z izgubo glasov na prihajajočih volitvah, velja pa poudariti tudi odgovornost občinskih uradnikov, ki morajo v prihodnje za nepravilnosti, prikrivanja in nedopustno sodelo-vanje z investitorji odgovarjati s svojim delovnim mestom in tudi pred zakonom. Na novo izvoljeni politiki vse premalo bdijo nad svojimi zbirokra-tiziranimi ekipami, ki imajo vpliv na dogajanja na občinskih nivojih. Lobiranje ali pa že kar spletkarjenje tako lahko sega v kroge projektivnih birojev, nepremičninskih podjetij in celo do odvetniških in notarskih pisarn. Pogosto svojo vlogo odigrajo tudi sorodstvene vezi, kar je moralno nedopustno. Izpostaviti bi bilo potrebno tudi mešetarje z zemljo, ki že predolgo gulijo občinske mize. Vendar pa si jih na novo izvoljeni politiki ne upajo kar tako odstraniti, saj ne vedo, do kod vse segajo njihove lovke, po drugi strani pa bi ta veter veljalo obrniti v lastna jadra. Občinski uradniki, ki so na položajih že zelo dolgo, se zdijo nepogrešljivi, saj se najbolje znajdejo v birokraciji, ki so jo sami zgradili. Na te položaje bi bilo potrebno kadrovati odgovorne in poštene ljudi.

In kaj lahko ob tem storimo? Poleg pazljive odločitve, komu bomo namenili volilne glasove, se informirajmo o dogajanjih v občini predvsem pa pravočasno preglejmo prostorske razgrnitve v občini in v krajevnih skupnostih in pravočasno vnašajmo pisne pripombe in mnenja ob takih razgrnitvah. O razgrnitvi se posvetujmo z ljudmi, ki jim zaupamo. Vsaka zapisana pripomba lahko bistveno vpliva na razumnost projektov v naši občini. In nasprotno, za projekte brez zdravega razuma bo kriva pripomba, ki ne bo napisana ali pa naše malodušje. Zavedajmo se, da bodo take posege čutili tudi naši otroci in vnuki.

Kaj pa novinarji? Čeprav se na prvi pogled zdi, da so to le zapisovalci dogodkov in nevtralni poročevalci, pa so med novinarji zelo velike razlike. Včasih se ne morem znebiti občutka, kako nekatere medijske hiše v svojih prispevkih navijajo za eno stran ali pa prepogosto pozabljajo omenjati bistvene stvari. 

Lahko, da novinar to stori nenamerno ali pa v želji, da bi njihov članek izpadel bolj atraktiven ali pa morda zaradi želje po višjem honorarju. Vedeti moramo, da so nekateri novinarji in uredniki plačani tudi iz občinskih proračunov, če že ne direktno, pa vsaj posredno. Mislim pa, da je novinarska etika večine novinarjev tako visoka, da se bodo sami prečistili. Le tako bodo obdržali naše zaupanje.

Bodimo pazljivi na polresnice, ki preplavljajo dnevno časopisje. Najnevarnejši so članki in priloge, ki se bistveno ne ločijo od običajne novice oziroma od poučnoinformativnega sestavka, v resnici pa so prikrita reklama neke družbe. Posebej bodite pozorni na bahave priloge z barvitimi slikami. Take priloge imajo navadno prikrit ekonomskopropagandni značaj. Najbolj zavajajoči so članki z različno oblikovanim, vendar vsebinsko enakim sporočilom, ki se ponavljajo v več različnih medijih. Namenjeni so spreminjanju javnega mnenja o neki zadevi. Za ta namen lahko izrabijo celo dokumentarna gradiva, ki vsebujejo prikrito reklamno sporočilo. Na žalost širjenje resnic ni tako intenzivno financirano.

Informacije pridobivajmo zato iz več različnih virov in tudi od ljudi, ki jim zaupamo in si ustvarimo čim bolj objektivno resnico o stvari.

Tudi ko kupujemo zemljo za gradnjo, se predhodno prepričajmo, če ni to območje zaščiteno z okoljevarstvenimi akti, saj posamezniki dobesedno ignorirajo zakone in izkoriščajo neinformiranost ljudi, prodajajo zemljo kot zazidljivo, kasneje pa krivdo za nezazidljivost zvračajo na ljudi, ki se zavzemajo za ohranjanje okolja. Še celo več, zazidljivost pogojujejo z izvedbo zazidalnega načrta, ki vsebuje nedopustne zgradbe, navadno stanovanjske bloke. Tako zlahka razcepijo mnenja ljudi, ki nato vzroke za nezazidljivost vidijo na napačni strani. Pravi vzroki so v nerealnih zazidalnih načrtih, ki bi porušili ubranost okolja in ne bi zagotovili ustrezne infrastrukture za običajno pregosto naseljenost, ki pa jo povzročajo prav taki projekti. Ali so posegi v okolje res podprti z realnimi potrebami? Kje so spiski mladih družin? Le-te ne bi našle domov v takih blokih, saj so ti navadno projektirani kot apartmaji (kar se v razgrnitvah navadno ne vidi) in so njihove cene nedostopne mladim družinam. Taka gradnja je namenjena predvsem premožnejšim kupcem iz drugih krajev, tudi iz tujine, ki pa bi ta stanovanja koristili za občasni prikriti turizem brez koristi za občino.

Na Bledu in v okoliških vaseh bi zazidalni načrti morali upoštevati vsaj osnovna načela skladnosti. To pa je v prvi vrsti velikost stanovanjskih objektov, ki ne smejo izstopati, še manj pa biti podobni „klasičnim“ stanovanjskim blokom.

Kaj pa trgovski center? Pri gradnjah zahtevamo vsaj približno prilagojenost objektov okolju. Pri projektih velikih centrov, podobnim velikim konzervam, ki navadno zakrivajo pogled na velik del obstoječega kraja, pa slišimo čuden argument, da imajo oni pač tak slog gradnje objektov, da je to njihova razpoznavnost. Zunanjost teh zgradb bi veljalo prilagoditi v prvi vrsti obstoječemu okolju in se nato še vprašati, ali tako obsežnost res rabimo. Prepoznavnost investitorjev pa naj se vidi predvsem z vsebino objekta.

Upam, da vas bodo moja razmišljanja spodbudila in vam ne bo vseeno, kaj se dogaja, pa čeprav v sosednji vasi.

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv