Posts Tagged ‘jez’
HE Moste
HE Moste obratuje, kot prva elektrarna na reki Savi od leta 1952. Pregrada je betonska, ločno-težnostna in leži v najožjem delu savskega kanjona, v soteski Kavčke, pod Žirovnico ter je s 60 m višine tudi najvišja pregrada v Sloveniji. Akumulacijski bazen omogoča tedensko izravnavo pretokov. HE Moste je načrtovana kot akumulacijska elektrarna za proizvodnjo vršne energije. Ob izgradnji je bilo sprva načrtovano nadaljne izkoriščanje "zgornje Save" in nastati bi morala še ena elektrarna (Lesce), kjer bi njena zajezitev predstavljala kompenzacijski bazen HE Moste. Do tega pa ni prišlo in tako današnja elektrarna še vedno deluje z začasnim vodnogospodarskim dovoljenjem iz leta 1960.
Za evakuacijo vršnih voda in praznjenje akumulacije je ob desnem boku namenjen temeljni izpust. Vtočni objekt leži ob levem boku pregrade in od tu je speljan dovodni rov v dolžini 840m do strojnice. V dovodni rov so speljane tudi zaledne vode iz potoka Završnica. V strojnici, ki je v celoti vkopana, je nameščena vsa hidromehanska, strojna in elektrooprema. Iz strojnice poteka odtočni rov v dolžini 1,5 km in premera 4 m, do iztoka v Savo. Komandni prostor s stikalnimi napravami in 110kV stikališčem je na terasi nad strojnico.
HE Moste sestavlja skupaj s starejšo HE Završnica (1914), na potoku Završnica enotni energetski sistem. V strojnici HE Moste so bili prvotno vgrajeni trije agregati (francisove turbine) s skupno požiralnostjo 28,5 m3/s. Sistem je bil dograjen l. 1977 z vgradnjo četrtega agregata v strojnici HE Moste, s požiralnostjo 6 m3/s in s priključitvijo dovodnega cevovoda HE Završnica. Sistem je bil načrtovan tako, da bi omogočal v času presežka proizvedene energije prečrpavanje savske vode v višje ležeči bazen Završnica, kar zaradi onesnaženosti Save ni bilo nikoli realizirano. Zato in zaradi nezanesljive opreme testnega agregata s slabim izkoristkom je bil agregat 4 v letu 1999 rekonstruiran. V okviru rekonstrukcije agregata je bil zamenjan gonilnik, vodilne lopate z novo hidravlično obliko, turbinski regulator, ter vsa pomožna tehnološka oprema. Na elektro področju je bila izdelana nova tehnološka lastna raba agregata, zamenjan vzbujalni sistem s statičnim vzbujalnim sistemom z digitalno regulacijo in mikroprocesorskim krmiljenjem, vgrajena nova zaščita agregata z numerično in multimikroprocesorsko strukturo, ter vgrajen distribuiran mikroprocesorski sistem za lokalno in daljinsko vodenje agregata iz oddaljenega centra vodenja SEL.
V okviru rekonstrukcije agregata je bila izvedena še njegova ekološka sanacija v okviru katere so se vsa ležajna mesta izvedla s samomazalnimi pušami in segmenti DEVA. Za prečrpavanje drenažnih voda iz območja agregata je vgrajen oljni separator, ki očisti vse vode pred iztokom iz objekta.
Akumulacija
Akumulacija se prične na Slovenskem Javorniku in konča v Mostah. V zajezitvi se je od pričetka obratovanja do danes nabralo več kot dva miliona kubičnih metrov nevarnih in deloma tudi strupenih snovi. Gre za prod, pomešan z žlindro, fenoli in razne bitumenskimi smolami in ostalimi odplakami, katere je proizvajala takratna Železarna Jesenice. Sedanji lastnik, Acroni je po IPPC dolžan do leta 2011 uskladiti proizvodnjo jekla po tem standardu. Leta 1974 so na pregradi zadnjič odprli talni izpust. V usedlinah, ki so pritekle skozi pa so bili tudi fenolni izcedki iz železarniških deponij odpadkov. Zato so od Most do Zbiljskega jezera poginile vse ribe. Od takrat izpusta niso več odpirali, izdelali pa so zaprti sistem, kar jim zdaj omogoča, da vzdržujejo loputo.
(vir: SEL d.o.o., arhiv Odbora za rešitev Save Dolinke)
HE Moste-tehnični podatki
sQs : m3/sek 13,8
Qi: m3/sek 3 x 9,5 = 28,5
Hb: m 524 – 457 = 67
e: 0,75
P: MW 14,0
t: h 8000
E: GWh 54,2
Ev: GWh 54,2
Galerija Brje
[nggallery id=2]
Vplivi vodnih zadrževalnikov in hidroelektrarn na habitatne tipe, favno in floro
vir: © Savske elektrarne d.o.o.
povezava do izvornega članka na strani www.sel.si
Izgradnja vodnih zadrževalnikov je izjemno obsežen poseg v vodotok z različnimi posledicami na kemijske, hidrološke, klimatske, krajinske, gospodarske in ne nazadnje biološke značilnosti in lastnosti spremenjenega odseka reke ali potoka, kažejo pa se različni vplivi tudi daleč dolvodno. Podobni vplivi se pojavljajo pri gradnji manjših hidroelektrarn. Vodni zadrževalniki imajo na habitatne tipe in na lokalno značilno floro in favno dvojen vpliv. Prvi je neposreden, ki zaradi gradbenih posegov ob postavitvi jezu in utrjevanju rečnih bregov ob celotnem akumulacijskem jezeru, ob dotoku v jezero in iztoku pod jezom ali iz strojnice elektrarne ter seveda poplavljanjem, nepovratno uniči prvotno strugo vodotoka z vsemi habitatnimi in biotskimi značilnostmi. Kjer so struge vrezane v ozke doline, npr. Sava v Zasavskem gričevju, ali soteske, so uničeni tudi habitatni tipi strmih pobočij in skalnih sten, ki jih marsikje naseljujejo na hladnih legah dealpinske rastline (Rhododendron hirsutum L., Aster bellidiastrum (L.) Scop., Clematis alpina (L.) Mill. idr.) na termofilnih pa npr. Dictamnus albus L. in Cotinus coggygria Scop. V razširjenih dolinah se na najnižjih rečnih terasah poleg omenjenih habitatnih tipov pojavljajo še prehodna in nizka barja s številnim redkimi in ogroženimi rastlinami Cladium mariscus (L.) Pohl, Liparis loeselii (L.) L.C. Rich. idr. Na poplavljenem širšem obrečnem prostoru je uničena tudi vsa pedofavna, razen večjih in bolj mobilnih vrst.
Dragi Prijatelj
Leo Ličof
Dragi Prijatelj,
ker skupaj deliva usodo našega kraja, Ti pišem to zaskrbljeno pismo. Kot veš, obstaja velika nevarnost da uničijo B'rje – malo alpsko dolinico.
Pred kratkim sem obiskal in vznemirljivo doživel ta čudovit kraj. Srečal sem plaho srnico, videl množico žuželk in metuljev in poslušal žuborenje Save. Ko sem vstopil v ta nedotaknjen čarobni svet so ptice vznemirjeno poletele in kričeče oznanjale moj prihod. V njihovo čudovito kraljestvo kjer že tisočletja živali živijo v harmoniji prihaja človek. Nevarnost! Zla slutnja!?
Jez!
Prosim Te dragi prijatelj, da narediš vse kar je v Tvoji moči, da se jez, ki ni prijazen do živih bitij ne zgodi. B'rje so dom tisočerih živali, ki bi bile v primeru potopitve brez milosti umorjene.
Uničen bi bil tudi nedotaknjen gozd, ki skrbi za ogromne količine svežega kisika katerega dihamo. Veš da je ta ekološka in biološka masa nujno potrebna za naše zdravo in uravnovešeno življenje. Naša skupna dolžnost je, da obdržimo ta lep kraj nedotaknjen za prihodnje generacije.
Če bi uničili ta prelep kos Slovenije bi bila to tudi prava katastrofa za turizem. V kolikor bi ta kraj potopili in iz njega naredili mrtvo jezero, bi se vsa turistična konkurenca iz nas brila norce. Takih neumnosti v imenu turizma ne počenjajo nikjer več. Danes živa, poskočna in brhka Sava bi postala mrtva mlaka, nihajoča gor in dol v višino 4. metrov.
B'rje si lahko ogledaš če se spustiš po Savi z domačimi raftarji. Priporočam Ti tudi sprehod skozi neokrnjeno naravo. Poslušaj ptičje petje in mogoče boš opazil črnega škarnika, kateremu je v B'rjeh edini habitat v Sloveniji. Prav gotovo pa boš opazil malega sokola škrjančarja, ki tukaj gnezdi. Pojdi in poglej si ta lep in nedotaknjen kraj. Mokrišča in izviri čiste vode. Čista voda bo našim zanamcem veliko boljša popotnica v prihodnost kot nekaj Kw električne energije.
Pomori čebel, pomori rib, hrušev ožig, BSA … kar se danes dogaja z živalmi in kraljestvi narave niso več skrivnosti. Očitno je, da je povzročitelj teh grozodejstev človek. Človek, ki na preži za šop dolarjev brez kančka usmiljenja pokončuje stvarstvo narave. Ali bo ta človeček kdaj razumel, da je življenje pomembnejše od denarja!?
Čas je, da nehamo maltretirati naravo, rastline, živali in minerale, vodo in zrak Čas je, da zaustavimo uničevanje naravnih habitatov v Sloveniji.
Lep pozdrav, Leo Ličof