Posts Tagged ‘invazvne tujerodne vrste’

Japonski dresnik (Fallopia Japonica)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oglejte si Invazivke na Bledu na večjem zemljevidu.

Značilnosti

Japonski dresnik (Fallopia Japonica) je do 5m visoka rastlina z grmičasto razrastjo. Spada v družino Dresnovk. Njegova domovina so japonski otoki. Nadzemni deli pozimi odmrejo, podzemni ostanejo živi. Najraje se razraste ob vodi, kjer njegovi gosti sestoji uničijo večino avtohtonih rastlin. 

Steblo je členkasto, na vsakem členu je par značilno oblikovanih listov. Cveti septembra, je medonosna rastlina in čebele jo imajo rade. Tuji viri trdijo, da rastlina ne proizvaja semen, pri nas se je izkazalo drugače. Nekatera rastišča obilno semenijo vsako leto! Iz semen so se med poskusi tudi razvile mlade rastline, kar pomeni, da so semena plodna (potok Jezernica). Po potoku Jezernica vsako leto tako v Savo Bohinjko pripotuje ogromna količina semen. Slika zgoraj je posneta na dvorišču tovarne Lip Bled na Rečici. 

Širjenje

Rastlina se širi:

s semeni

s korenikami pod zemljo

s koščki korenik, ki jih zanese drugam

s koščki nadzemnih delov rastline, ki jih zanese drugam

Rastlina je izjemno odporna. Le 1cm korenike lahko v ugodnih pogojih požene novo rastišče. Tudi iz nepravilno pokošenih rastišč se lahko razsadi zgolj s kosi nadzemnih delov (glej projekt Apis Promo BID – Iz česa zraste nov dresnik)

Največkrat se širi s premiki zemljišč z gradbenimi deli. Domači gradbeniki in prevozniki so premalo ozaveščeni o nevarnostih širjenja te rastline, nekateri je sploh ne poznajo in ne vedo o njej nič. Problem so tudi peskokopi, ki so v bližini rek, preraščenih s to rastlino (peskokop na strelišču pod Mačkovcem). Ena pomembnejših točk za širjenje pa je (bila) deponija pri tovarni Elmont, uporabljalo jo je predvsem Gozdno Gospodarstvo Bled. Iz tega kupa so rastlino v zadnjih letih zanesli na Biatlonski center na Pokljuki in na sanirano plazišče nad tribunami v Zaki na Bledu. Rastišče je skupaj z materialom v fazi sanacije oziroma odstranitve. S tem bo (upamo) rešen vsaj gozdni prostor in del TNP.

ukrepi proti širjenju

Najpomembneje je, da se zemlja, v kateri rastejo rastline ne razvaža drugam. 

Vodotoki (Ledina, Rečica, Jezernica, …) bi morali biti brez teh rastlin. Če že so, bi jih bilo treba redno odstranjevati s puljenjem in košnjo.

Ozaveščati gradbenike, prevoznike in druge o nevarnostih širjenja.

V občinske prostorske akte (OPN, OPPN, gradbena dovoljenja …) je treba vedno upoštevati tudi problem invazivk (torej, kam z rastlinami, kam z zemljo, prepoved odvažanja, načrt sanacije). V nekaterih občinah so že poskrbeli za to (Postojna, Pivka, Naklo, Kranj, Žirovnica pa tudi z odlokom o JRM, kjer piše, da je treba imeti doma tako urejen vrt, da se rastline ne morejo širiti na sosednjega.

Pri košnji (ob Blejskem jezeru in drugih vodotokih) poskrbeti, da pokošena stebla ne padajo v vodo. 

V občini (ali izven) določiti mesto za odlaganje teh rastlin in zemlje.

 

Nismo še ugotovili, kdaj in kako je Japonski dresnik (Fallopia Japonica) prišel na Bled. 

informativni list Frajman B., 2008. Japonski dresnik Fallopia japonica, Informativni list 1, Spletna stran tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF1‐japonski‐dresnik.pdf, Projekt Thuja. 

Pripombe k sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta za Južno razbremenilno cesto

Posamezniki, Lista za ljudi in prostor ter Društvo za varstvo okolja Bled smo oddali pripombe k predlaganem OPPN za Južno razbremenilno cesto.

Glavni poudarki so:

-nezadostna obveščenost in pomanjkanje dialoga s prebivalci, ki bi bili zaradi gradnje oškodovani (lastniki zemljišč, najbližji sosedje, prebivalci vasi Mlino, Zazer in Betina)

-neprimerna trasa čez Mlinsko polje

-nejasno geološko stanje zemljišč pri priključku na Cesto svobode (Ilovše)

-pomanjkljivo okoljsko poročilo in predlog OPPN, ki v nobenem stavku ne omenja problema širjenja invazivnih tujerodnih rastlin s premiki zemljine, v kateri rastejo

 

v .PDF so shranjene oddane pripombe:

 

Pripombe Lista za ljudi in prostor

Pripombe Društvo za varstvo okolja Bled

Pripombe Ljuba Kapus

 

 

Sporočilo za javnost, petek 21.5.2010 ob dnevu in letu biotske raznovrstnosti

Društvo za varstvo okolja Bled

 

 

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti bomo obeležili delovno

 

 

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se odločili, da mednarodno leto biotske raznovrstnosti obeležimo delovno, z akcijami, ki se bodo temeljito odrazile tudi v naravi. Načrtujemo odstranitev tujerodnega japonskega dresnika z obal blejskega jezera. Odkupili bomo parcelo v Brju in na njej izvedli košnjo mokrotnih travišč, ki se sedaj zaraščajo. Brje je mokrišče v dolini Save Dolinke, za ohranitev katerega si prizadevamo že več let. Evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika smo prosili za podporo našim aktivnostim in za spodbudo Ministrstvu za okolje in prostor, da naj Brje vključi v Naturo 2000. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti, načrtujemo v sodelovanju z učenci s kredami izpisati sporočilo leta biotske raznovrstnosti po sprehajalni poti ob blejskem jezeru.

 

Japonski dresnik je tujerodna invazivna vrsta, ki se širi ob vodah in na drugih odprtih zemljiščih. Je hitro rastoč in preraste vse prvotne rastline. V zadnjem času ga je vse več tudi na obali blejskega jezera. S svojo velikostjo zakriva poglede, zapira dostope do vode in spreminja značilni ambient Bleda. Akcija odstranjevanja je bila načrtovana že za 15. 5., vendar smo jo zaradi dežja morali premakniti na 5. 6. 2010. V akciji bodo sodelovali tudi Infrastruktura Bled, Občina Bled, Biotehniški center Naklo in Zavod RS za varstvo narave.

 

Najpomembnejše aktivnosti društva so povezane z ohranitvijo doline Save Dolinke. Naj spomnimo, da so leta 2004 občani Bleda na občinski referendumu z 62%, lokalno na Bledu z 79% glasov podprli zavarovanje Brja – mokriščnega dela doline. V letošnjem letu bomo odkupili parcelo v Brju. Najpomembnejši predeli Brja se zaraščajo. Košnja močvirnih travišč se kmetom ne izplača. V društvi smo mnenja, da skrb za naravo ni samo naloga države, temveč naloga vseh nas. Narava nam vsem prinaša koristi. Prevzeti želimo del skrbi in odgovornosti zanjo. Upamo, da se nam bodo občani in organizacije pridružili pri zbiranju denarja za nakup zemljišča. V nadaljevanju pa si želimo tudi celovitejšega pristopa k ohranjanju doline in pridobitve evropskih sredstev iz LIFE projektov za ta namen.

 

Brje je zavarovano kot naravni spomenik. Evropska komisija je po pregledu slovenskih območij Natura 2000 zahtevala, da Slovenija v Naturo uvrsti tudi Brje, ki je bilo izbrisano iz prvotnega predloga. Uvrstitev v Naturo 2000 je pogoj za pridobitev evropskih LIFE sredstev za urejanje in ohranjanje narave. Društvo za varstvo okolja Bled je o svojih prizadevanjih obvestilo evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika. Zaprosili smo ga, da naj Republiko Slovenijo spodbudi k dopolnitvi omrežja Natura 2000 po zahtevah Evropske Komisije. Menimo, da bi moralo biti mednarodno leto biotske raznovrstnosti še dodatni razlog in spodbuda za to, da je tudi država bolj aktivna pri ohranjanju narave.

 

Društvo veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju občanov. Vsako leto organiziramo več predavanj na temo varstva narave in okolja. Ob letošnjem posebnem letu pa smo center Bleda okrasili z otroškimi risbami na temo biotske raznovrstnosti. Na pomoč so nam prijazno priskočili Osnovna šola Bled, Vrtec Bled in Srednja šola Jesenice ter lastniki izložbenih oken in oken lokalov. Izdelki bodo v juniju razstavljeni tudi v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti pa načrtujemo v sodelovanju z OŠ Radovljica s kredami izpisati geslo letošnjega leta po sprehajalni poti ob jezeru pod gradom.

Geslo Mednarodnega leta biotske raznovrstnosti je:

Žaba je povezana z vrabcem, vrabec je povezan z jabolkom, jabolko je povezano s hrastom, hrast je povezan s tuno, tuna je povezana z veverico, veverica je povezana s teboj.

 

http://ec.europa.eu/environment/biodiversity/campaign/index_sl.htm

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv