Posts Tagged ‘bled’

mag. Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. biol

Janko Rožič, Odbor za rešitev Save Dolinke

Boris A. Novak

Si bomo brez gradnje jezu res morali svetiti s svečami?

Seveda ne! Gre za povsem nedopustno grožnjo, ki so si jo dovolile Savske elektrarne. Povečanje proizvodnje bi pomenilo samo 3 tisočinke slovenske porabe električne energije, ki nikakor ne morejo bistveno vplivati na preskrbo z električno energijo.

Bomo v primeru, da preprečimo uničenje Brja, res morali uvažati drago energijo?

Slovenija že sedaj uvaža električno energijo in sicer precej več, kot bi jo potrebovala. To pa zato, da del električne energije lahko tudi izvozi. Kupuje tam, kjer je cenejša (Avstrija, Hrvaška) in jo prodaja tja, kjer je dražja (Italija). Seveda pa ne smemo pozabiti, da Savske elektrarne niso Karitas. Če bi vložile 72.000.000 evrov, bi tiste 3 tisočinke električne energije poskušale prodati kar najdražje, da bi se jim povrnil ogromni vložek.

V Brjeh ne srečamo pogosto turistov. So res pomembne za razvoj turizma?

Glavna prednost celotne doline je prav njena skritost, ki je omogočila, da se je v njej skozi tisočletja ustvarila in tudi ohranila izjemna narava. V Brje trenutno zaidejo le redki turisti, ki raziskujejo okolico Bleda na lastno pest, saj zaenkrat na Bledu ne dobijo o Brjeh nobenih informacij, poti še niso označeni in zaenkrat še ni organiziranih rednih vodenih ogledov.

Ne pozabimo, da tudi v soteski Vindgar ni bilo turistov, dokler krajevni zanesenjaki niso uredili dostopa in poskrbeli za promocijo. In konec koncev tudi ob Blejskem jezeru ni bilo mnogo turistov, ko so se pojavljale ideje o izsušitvi in gradnji opekarne. Kljub temu pa je danes verjetno res vsakomur jasno, da bi bilo uničenje tako Vintgarja kot Blejskega jezera pomenilo nepopopisno barbarstvo, ki ga naslednji rodovi ne bi nikoli odpustili.

Bomo v primeru, da na referendumu z glasom ZA ohranimo zaščito Brja, potem pa država vseeno izpelje projekt, ostali brez denarja iz koncesij?

Seveda ne. Kot prvič –Do tega nikakor ne more priti. Država ne more posegati v lokalno samoupravo in samovoljno razveljavljati občinskih odlokov, poleg tega pa ne bi imela nikakršne moralne pravice grobo poteptati jasno izražene referendumske volje svojih državljanov. In kot drugič – Miloščina v obliki 14 milijonov tolarjev koncesijskih dajatev ni nikakršen izraz dobre volje Savskih elektrarn pač pa njihova zakonska obveza, ki se ji nikakor ne morejo izogniti.

Vid Pečjak

Gospod Stevan O’Connor iz Dublina je sklenil, da si po dolgih letih trdega dela privošči prijetne počitnice.

Brskal je po turističnih katalogih, a se ni mogel odločiti za nobenega. World Turistic mu je ponujal Španijo, Greek Trade Grčijo, Near East Turism celo Bližnji vzhod, kjer pa še niso prenehali muslimanski nemiri. Potem mu je stari oče Vitus svetoval Bled, pravcati turistični paradiž v majhni alpski deželi Sloveniji. V svojih mladih letih ga je obiskal trikrat, vsakokrat je bil zelo zadovoljen in če bi imel večje dohodke, bi ga še naprej obiskoval.

“Romantično jezero, mir in tišina, prijazni ljudje, čudovito gorsko okolje, zapeljivi izleti v okolico, čudovit zrak, poln kisika, to je Bled,“mu je govoril. “Tam sem srečal svojo prvo ženo Micko, ki je čez nekaj let tragično preminula v prometni nesreči“

Stevan O’Connor se je takoj odločil, da preživi dva tedna na Bledu. Iskal je podatke na internetni strani World’s Turism, toda na svoje začudenje Bleda tam ni bilo. "Zastareli podatki,“ si je mislil in iskal naprej, dokler ni v nekem starenm turističnem prospektu našel Bleda z nazivom "Turistični biser Slovenije“. "Otok bleški, kinč nebeški“, je pisalo.

Brž je kupil vozovnice zase in za svojo družino.

Na letališču Brnik ni dobil nobenih uporabnih podatkov. Videl je kombije hotelov iz Kranja, Kranjske Gore in Bohinja, toda nobenega z Bleda. Zato je poiskal taksi. Vendar nihče ni hotel peljati do Bleda. Končno je le dobil nekoga, ki ga je vzel v vozilo s pripombo: "Ste bela vrana. Katerega turista pa danes še zanima Bled?“ O’Connor ga ni dobro razumel, zato je vprašal: “Zakaj?“ Taksist mu je odgovoril: "Boste videli, ko prideva tja. V mojih mladih letih je na Bledu mrgolelo turistov iz vseh dežel sveta, srečal si
Angleže, Nemce, Italijane, Ruse, a to je minilo. K nam se priziblje kvečjemu kakšen nevednež, ki pa ne ostane dolgo. Ponudil jim je plinske maske. "Vzemite, da omilite začetni šok.

Zavili so levo proti reki z imenom Sava Dolinka. Sprejel jih je neznosen smrad. Voznik je brž zaprl okna, a je bilo prepozno. Tudi maske niso pomagale. Smrad jih je spremljal vse do naselja in kasneje je O’Connor ugotovil, da se je tako zajedel v obleke, da jih je moral prepustiti čistilnici. "Fuj, kako smrdi,“ je potožil desetletni Mark.

"Nekdaj ni smrdelo“, je pojasnil voznik. "Toda kmalu potem, ko so zgradili jez, se je razširil po vsem naselju in le v močnem vetru se letovišče izčisti.“

Zavozili so čez most s kalno, blatno reko, po kateri so plavale kepe blata, zelene oplake alg, vele in druga nesnaga. Iz vode se je dvigala megla. Kasneje so O’Connorjevi videli meglo tudi po vsem turističnem naselju, ponoči jim je vdirala v sobe in lezla v pljuča, tako da so kašljali kot za stavo. V Hotelu Park so jih sprejeli prijazno in opozorili, naj ne odpirajo oken, ker so poslopje obletavali oblaki komarjev. Prvi dan je bilo vse v redu. Nato se je pokvarila klimatska naprava in gospa O’Connor je odprla okno. Komarji
so nemudoma vdrli v sobo in jih vso noč grizli in mučili, tako da niso mogli spati.

"Tega smradu, megle in komarjev ne bom več prenašal,“ je sklenil gospod O’Connor. "Prišel sem na počitnice, da si odpočijem od dolgoletnega dela, zdaj pa vidim, da bi bilo bolje ostati doma na West Endu Dublina, čeprav je to industrijska cona.“

Kljub temu so si s taksijem ogledali jezero. Po površini so plavale rdeče lise jezerskih alg. V daljavi se je skozi meglo videl otok. Turistov niso videvali, le na pletni sta sedela dva Angleža in tožila, da ju je turistična agencija zavedla.

O’Connorjevbi so še istega dne zapustili Bled. Odšli so na Koroško, kjer jim je turistična agencija Karntein obljubila počitnice brez megle, smradu in komarjev.

Doma jih je ded Vitus vprašal: "Kako vam je bil všeč Bled? Ste si odpočili?“

"Ker si bil na Bledu v prejšnjem tisočletju“, je odgovoril Stevan, "ti odpustimo, da si nas povlekel za nos. Toda vedi: Bleda, kot si ga poznal, ni več! Ni več zelene obale, modre vode, čistega zraka, zvezdnega neba in nobenih Mick“.

SRCE NA ELEKTRIKO

Dolgo je reka kopala zemljo
z bistrozeleno deročo vodo
kakor umetnica s svojo roko,
da izklesala je raj pod goro.

Morda že kmalu ne bo več tako.
Vsi, kar pomembnih je, pravijo,
da od lepote koristi ne bo.

Reka naj daje elektriko!

Ko sem bil deček, sem se učil,
dneve in ure ob reki prebil,
čiste lepote od nje se naužil
in še za mojo je pesem izliv.

Morda že kmalu ne bo več tako.
Jutri pred mano bo jezero
in ta dolina bo pod vodo.
Bo verz opeval elektriko?

Naše dežele ponos in obraz,
struge življenja pojoči okras.
Kdor jo pozna, naj pristavi svoj glas,
zdaj je mogoče še čas.

Morda že kmalu ne bo več tako.
Kam bo šel deček po čisto vodo?
Kam bo šel romar po duše zlato?
Bo mar srce na elektriko?

Ljuba Kapus

Ker izravnalno jezero v naši neposredni bližini in z njim projekt izgradnje nove HE Moste nista dobro blago, se pač ne moreta hvaliti sama. Savske elektrarne so zato najele propagandno agencijo Informa Echo iz Ljubljane, ki nas po ameriškem konceptu vplivanja na ljudi bombardira s prefinjeno reklamo. Po večini bralec sploh ne opazi, da bere reklamni oglas, saj ga skrijejo v na videz nedolžno obliko kot je pismo bralcev (Brjevarstvo) ali resen strokoven članek (intervju z g.Tomanom), prejeli pa smo tudi kar celo reklamno prilogo. Bodite pozorni na zelo majhno oznako ob robu z imenom agencije in se zavedajte, da so ta besedila predvsem plod ljudi iz reklamne agencije. Ker so reklamniki v anketi, ki smo je bili deležni, ugotovili, da se v tem koncu bere Gorenjski glas in posluša Radio Triglav, sta seveda to medija, ki jim za reklamo najbolj služita. Uredništvo Gorenjskega glasa se sklicuje na to, da po zakonu morajo objaviti plačane oglase, jaz pa smatram, da s tem, ko take oglase pomagajo skrivati in jih ne označijo jasno kot oglasi, kršijo Zakon o medijih, predvsem pa moralne norme. Ob tem seveda preprečujejo objavo naših argumentov na način, kot jih ima možnost elektroenergetska stran, kar bi bili v imenu objektivnosti dolžni.  

Drugi način je lovljenje mnenj posameznikov iz naše občine, ki bi jim pomagali pri reklamnem poslu. Hvala bogu, jih prav veliko niso mogli preslepiti, a se je kar nekaj (predvsem predstavnikov krajevnih skupnosti in društev, ki bi morali sami objektivno ugotavljati mnenja svojih krajanov) dalo pretentati kljub temu, da so nekateri v naprej zagotavljali, da bodo iz načelnih razlogov ostali nevtralni. Pričevanja ljudi, ki niso podlegli tovrstnim pritiskom, so zanimiva in bodo morda še kdaj objavljena.

Reklamni pritisk na krajane Gorij, Rečice, Bohinjske Bele, Ribnega, ki niso v neposredni bližini nameravane zajezitve, je še posebno močan. A verjamem, da se bodo prav ti še posebno dobro zavedali, da smo v občini povezani in da bo huda škoda, ki lahko nastane, posledično vplivala tudi nanje. Na obljube o pomoči (ki mimogrede iz dneva v dan naraščajo in bodo do referenduma še), pa po tem v vsakem primeru lahko kar pozabite. Bojim se, da bo gospodom ob izpolnjevanju neverjetnih obljub o »pozlatitvi« Bleda in okolice zmanjkalo denarja za samo investicijo. V resnici se zavezujejo le na ureditve del v zvezi s projektom, kar je pravzaprav njihova dolžnost. Zavedajmo se, da projekt odvzema vsem nam nekaj velikega, profit pa bo prinesel le ozkemu krogu ljudi predvsem izven občine, znotraj nje pa s posli  morda pomagal nekaterim podjetnikom reševati že napol propadla podjetja, ki ne plačujejo več ne  svojih delavcev in ne računov.

Ne prepustite se torej reklami, kajti um, oropan modrosti, je zvesti služabnik elite, ki ji niso mar preprosti ljudje.

Poseben vidik projekta je vloga države in pristojnega ministrstva. Moč kapitala je segla tako visoko, da v nasprotju s strokovnimi podlagami delujeta tako minister kot predsednik vlade. Po njegovemu leporečju o pomembnosti ohranitve pomena Bleda v državnem in celo evropskem pogledu, je prejšnji teden mirno sprejel dokument, v katerem kot prioriteto dovoljuje greznico ob njem. Da ne omenjam, da je bil tudi dokument, ki ga bomo skupaj zavrnili na referendumu, pripravljen na samem ministrstvu, kasneje pa ga je g. Kopač kot »reševalec potopitve na Gorenjskem« sam razglasil za nezakonitega. Politična opcija, ki pristaja na tako igranje s svojimi državljani, ni vredna vaše pozornosti na prihodnjih volitvah. Preden se odločite, koga boste podprli, se natančno pozanimajte, kdo zagovarja vaše interese, kdo pa je politik za to, da pridobiva predvsem zase.

Drage bralke in bralci, mi nimamo denarja za podobno kampanjo. Ker je pač moč kapitala takšna, da nam je preko medijev preprečeno predstavljati svoje tehtne argumente, smo se odločili, da »rodimo« tega našega otroka: glasilo Zavest. Otroka zato, ker se je res šele rodil, in zato, ker kot »novopečeni starši«, ki brez izkušenj, a z vso ljubeznijo in skrbjo želimo narediti nekaj, kar bo dobro za vse nas, naše otroke in vnuke, za našo okolje, ki predstavlja biser narave ter za način razvoja, ki nam bo ohranil tisto, kar bo čez dvajset ali trideset let največja vrednota ali celo osnovni pogoj za preživetje – čisto okolje in čista voda.

Marsikje so že izgubili možnost do tega, mi jo imamo in naj se ne zgodi, da jo zapravimo.

Zato vas vabim, da v nedeljo 3.oktobra z ZAvestjo odidete na referendum in obkrožite ZA zavrnitev odloka, ki ukinja režim varovanja naše doline.

smo z vso resnostjo  preučili brošuro »Modro sožitje« in na našo globoko žalost ugotovili, da se predlagatelji projekta »sanacije in doinštalacije HE Moste« na nas, enajst redno živečih enostavno pozabili. Tako smo prizadeti prebivalci na Savske elektrarne poslali pismo. Na naša vprašanja smo dobili vljuden odgovor Savskih  elektrarn in možnost, da si sami ogledamo določene elaborate. Ob pregledovanju teh dokumentov pa smo bili ponovno razočarani. Dokumenti omenjajo redke in ogrožene živalske vrste in redke habitatne združbe, o ljudeh pa nič. Citiramo: »Naselij neposredno ob akumulacijskem jezeru ni«. Tudi podatkov glede emisij v primeru uresničitve projekta nismo dobili. Bi se kvaliteta bivanja spremenila v tolikšni meri, da bi bila potrebna preselitev na drugo lokacijo? Moti nas tudi obljuba predlagatelja projekta, ki nudi nove možnosti za rekreacijo. Naj to ponudbo razumemo tako, da bi morebitna uresničitev projekta prinesla tolikšne koristi, da bi bili prebivalci dolžni še kaj plačati namesto zahtevati odškodnino?

Naša dopisovanja s Savskimi elektrarnami smo vedno dajali v vednost tudi drugim pravnim subjektom, med drugimi tudi Ministrstvu za okolje, prostor in energetiko. Iz odgovora ministrstva št. 350-07-2/97 z dne 29.06.2004 je razvidno, da splošnega nacionalnega interesa za ta projekt ni. S tem pismom smo dobili še dodatno potrditev našega prvotnega stališča. Naš privatni interes bi se pred splošnim družbenim umaknil, pred privatnim pa ne. Savske elektrarne so d.o.o z znanimi lastniki; privatni interes pa se privatnemu ni dolžan umakniti! S  predstavniki »družbe z omejeno odgovornostjo«  so vse obljube na trhlih nogah.

Minister Kopač se je v raznih intervjujih za medije različno opredeljeval, to vedenje pa izhaja iz protislovnega položaja in statusa njegovega ministrstva. Interesi energetike so prepogosto v nasprotju z interesi okolja; funkciji se torej izključujeta že v izhodišču.

Prebivalci Piškovce ugotavljamo, da je bil dosedanji postopek s tem projektom nezakonit. O tem se veljavno lahko izreče samo Ustavno sodišče, vendar je že pravnemu laiku jasno, da tukaj nekaterim smrdi, drugim pa diši – po kapitalu.

Spoštovani prebivalci Bleda z vso okolščno podobe raja!

Čutimo dolžnost, da vam damo še neko informacijo, ki ima osnovo v dokumentih, ki si jih vedno lahko ogledate in ugotovite pravo resnico v zvezi s tem projektom. Odločitev pa je samo vaša.

Za prebivalce Piškovice po njihovem pooblastilu in soprizadeti prebivalec

Marjan Žmavc, univ. dipl. pravnik z državnim pravosodnim izpitom.

Dr. Boštjan M. Turk, docent za francosko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

S prehodom iz industrijske v informacijsko družbo, z zamenjavo političnega sistema in z osamosvojitvijo smo Slovenci napravili bistven civilizacijski korak naprej. Ta korak je pomenil tudi izostritev čuta za nekatere stvari, ki smo jih v času »težkoindustrijskega« socializma sistematično spregledovali. Morda najpomembnejša izostritev čuta poleg smisla za soupravljanje družbe, za parlamentarno demokracijo, je bila izostritev pogleda na ravnanje z okoljem. Nenadoma smo se zavedli, da le to ni dano enkrat za vselej, in da so takšni koraki v smer njegovega opustošenja lahko nepovratni. Premik od pogleda na svet skozi očala »težke industrije« do opazovanja skozi natančen mikroskop informacijske dobe, nas je napravil občutljive tudi za dojemanje čara naših krajev.

Med tiste kraje, ki so po lepoti najbolj zaznamovali slovenstvo, brez dvoma sodi Bled. Bled je prestižen simbol naravne lepote, hkrati pa velika priložnost našega »visoko tehnološkega« turizma. Bled po vsem kar ima, ne pripada samo Sloveniji, temveč je del evropske naravne in duhovne krajine. Ob njem teče reka, ki povezuje mnoge narode, verstva in kulture. To je reka Sava, ki je tako lepa, da so ji pesniki že posvetili svojo besedo in misel. Nepozabna v tej zvezi ostaja zbirka, ki jo je Jože Snoj, Prešernov nagrajenec, posvetil reki Savi »od svita do svita«. Ta Bled in ta Sava sta v enem najobčutljivejših delov sedaj pripravljena za likvidacijo, za potop. Brezdušna birokratska roka, skrita pod imenom »Savske elektrarne« želi izvesti uničenje dela reke in doline, da bi pridobila dodatnih nekaj watov električne energije. Te je dobesedno zasula žlindra, kajti v času težkoindustrijskih  Jesenic so jo sipali v akumulacijsko jezero, ki ga je počasi, a vztrajno zasula. Sedaj nameravajo kvarni učinek žlindre odpraviti tako, da bi poplavili področja v zelenem pasu Bleda. Predlagana pregrada akumulacijskega jeza je samo 200 metrov od igrišča za golf, 1400 metrov od rojstnega kraja Franceta Prešerna in le dobrih 1000 metrov od Bleda. Gre za poseg, ki bi nepovratno pokvaril okolico tistega kraja, na katerega smo Slovenci tako ponosni. Nesprejemljivo je, da se škoda, ki jo je nekdaj povzročilo težkoindustrijsko opustošenje, poskuša sedaj rešiti na tak način, z ekološko skrajno spornim novim akumulacijskim jezerom. To bi pomenilo tudi smrt mnogih rastlinskih in živalskih vrst, od katerih je prenekatera ogrožena ali že na robu izumrtja.

Vprašanje civilizacijske zrelosti slovenske družbe zato je, ali se bo takšnim ukrepom znala zoperstaviti in zavarovati življenjski, duhovni in kulturni prostor Bleda ter ga prihraniti prihodnjim generacijam.

Miloš Ažman

Že 2. junija na izredni seji, na kateri je bila umaknjena zaščita Brja, so nekateri svetniki zatrjevali, da so se »pustili podučiti«. In res so predstavniki HE Moste povabili izbrane svetnike na predstavitev projekta, kjer so jih očitno s krepkimi »argumenti« podučili in prepričali.

Zanimivo je, da svetniki niso edina skupina, ki so jih HE Moste poskušali podučiti. Povabili so tudi gasilska, lovska, ribiška in druga društva, jim predstavili projekt, svojo argumentacijo pa podkrepili z različnimi obljubami.

Kar se mi zdi najbolj zaskrbljujoče, so vsekakor osebni obiski voditelja medijske službe He Moste pri poznanih Blejcih in Blejkah. Povedati je treba, da se takšne akcije strokovno imenujejo pridobivanje »na svojo stran«. Prijazen gospod pokliče po telefonu, pove, da mu je bil sogovornik priporočen in se najavi na razgovor. Pride podprt z različnim materialom, hvali strokovnost in človečnost predstavnikov HE Moste, obenem pa označuje drugo stran kot laike, naivneže in lažnivce.

Drug tak manever je telefonska anketa 

V tem kontekstu je mogoče bolj razumljivo tudi obnašanje nekaterih drugih blejskih »veljakov«. Čeprav se je krajevna skupnost Bled opredelila proti projektu, predsednik KS v njenem imenu pošilja po Bledu propagandni material HE Moste. Omenja 22. julij, ko je Krajevna skupnost gostila Savske elektrarne in podaja vprašanja, na katera predstavniki HE Moste v propagandnem stilu odgovarjajo. Pozablja pa povedati, da kljub vnaprejšnjemu dogovoru na tem srečanju drugi strani ni omogočil predstavitve argumentov in pomislekov. Lahko se le vprašamo, ali je tudi on dobil prijazen obisk in se pustil »podučiti«.

Če vse skupaj strnemo, lahko ugotovimo, da se na Bledu mali pomembneži začnejo obnašati zelo čudno, ko pride v kraj nekdo z veliko denarja. Spomnimo se samo obiskov raznih »poslovnežev« tipa Oman, ki so mu ti isti veljaki celo zaupali v upravljanje Blejski grad ali tragikomičnih obiskov raznih šejkov!