Posts Tagged ‘ana marija kovač’
Ana za župana
27.9.2006
Zadnji dan za vložitev kandidatur za župane je Lista za ljudi in prostor zbrala 164 glasov podpore za kandidatko Ano Marijo Kovač. Kandidatov za župana je na Bledu tako kar 9. Listo in kandidatko podpirta tudi Društvo za varstvo okolja Bled ter Odbor za rešitev Save Dolinke.
Na sliki sta predlagateljica Ljuba Kapus ter kandidatka za županjo Ana Marija Kovač, po izobrazbi oblikovalka, trenutno pa je tudi edina svetnica v občinskem svetu občine Bled ter predsednica odbora za družbene dejavnosti na blejski občini. V primeru njene izvolitve bodo Brje spet malo bolj varne pred interesi elektroenergetike.
JAVNI POZIV ŽUPANU IN OBČINSKEMU SVETU OBČINE BLED
Lista za ljudi in prostor Bled
Bled, 29.10.2006
Predstavniki Liste za ljudi in prostor z začudenjem ugotavljamo, da je po zadnji redni seji občinskega sveta Občine Bled in po opravljenih volitvah v novi občinski svet sklicana izredna seja, na kateri bi sedanji svetniki želeli sprejeti spremembe lokacijskega načrta za Spodnje Seliše.
Smatramo, da tako pomembne odločitve s tako dolgoročnimi posledicami nikakor ne sodijo na izredno sejo. Sploh pa ne v času, ko je že bil izvoljen nov občinski svet. Menimo, da bi sedanji svetniki, ki so že imeli zadnjo redno sejo, odločitev o spremembi zazidalnega načrta morali prepustiti pravkar izvoljenemu novemu občinskemu svetu. To bi bilo nujno že iz spoštovanja do osnovnih etičnih načel, do volivcev in demokracije.
Zato pozivamo župana in sedanji občinski svet, da prekliče sklic izredne seje oz. zavrne odločanje o zazidalnem načrtu za Spodnje Seliše in s tem omogoči korektnost postopka in sprejemanja odločitve.
Obenem s tem pridobimo priložnost za temeljitejši ponovni razmislek o vsebini projekta, saj je sporna tako zaradi neurejene prometne problematike, zaradi neupoštevanja pripravljenih strokovnih izhodišč kot zaradi opustitve gradnje nekaterih za Bled pomembnih objektov kot je gasilski dom, ki je bil v sklopu prostora dolga leta načrtovan.
Za Listo za ljudi in prostor
Ana Marija Kovač
Ljuba Kapus
Kultura posameznika-kultura občine-blagostanje skupnosti
Ana Marija Kovač, Marisa Monti
Uvodnik Zavest 4
Ana Marija Kovač in Lista za ljudi in prostor
Peticija za vrnitev Doma TVD Partizan krajanom Bleda in njegovi namembnosti
Ljuba Kapus, Anica Klinar, Aco Arsov, Ana Marija Kovač, Polona Soklič, Cvetka Arh, Lidija Kozelj, Ivanka Berčan,Tanja Rupel, Karin Van Bakel, Mitja Zupan
Peticija je bila oktobra 2005 poslana županu občine Bled, gospodu Jožu Antoniču, Športni Uniji Ljubljana, gospodu Radu Cvetku, Ministrstvu za šolstvo in šport, gospodu Milanu Zveru, Vladi RS, gospodu Janezu Janši in javnosti
Dom TVD Partizan na Bledu, prvotno Sokolski dom, ki je bil zgrajen 1931. leta, je bil v parku v centru kraja desetletja duša Bleda in njenih prebivalcev. Njegova lokacija je pravzaprav osrčje kraja in s tem tudi v duhovnem smislu izjemna za kraj in krajane. Društvo TVD Partizan in z njim stavba sta dolga leta bistveno prispevala k zorenju blejskih otrok in mladih s svojo intenzivno dejavnostjo na športnem in tudi na kulturnem področju. Bogatil ni le življenja mladih v kraju, temveč je s svojem odrom dolgo časa predstavljal tudi center kulturne in zabavne dejavnosti.
Intenzivno razmišljanje o njegovi prenovi v osemdesetih letih je zamrlo s pričetkom pravnega postopka glede lastništva, ko se je TVD Partizan Slovenije reorganiziral v Športno unijo Slovenije. Žal Bledu v tem postopku ni uspelo doseči, da bi Dom postal ponovno last lokalne skupnosti. Glede na dejavnost Športne unije pa ne vidimo nobenega razloga, da Dom s svojim poslanstvom ne bi mogel nadaljevati. Prepričani smo, da bi Športna unija in lokalna skupnost zmogli toliko moči, da bi stavbo obnovili v tolikšni meri, da bi bila športnorekreativna, vzgojna in kulturna dejavnost v njej spet mogoča.
Zato smo zgroženi nad dejstvom, da lastnik svojo lahko pridobljeno lastnino želi prodati. S tem dejanjem bi po našem mnenju prišlo do velikega oškodovanja našega kraja.
Bled nujno potrebuje kulturni dom ali dom krajanov, mnoga aktivna društva so brez svojih prostorov in so prisiljena gostovati po hotelih, za knjižnično dejavnost plačuje občina visoke najemnine. Društva in organizacije, ki izvajajo različne preventivne programe za zdravo življenje, ki skrbijo za humanitarno dejavnost in pomoč ljudem v stiski, ki promovirajo strpne in humane medosebne odnose v družbi, so prisiljena iskati prostore za svojo dejavnost tudi izven kraja.
Bled zaradi nenehnih podobnih izgub v preteklih letih, če se izrazimo simbolično, izgublja svojo dušo. Prebivalci v taki situaciji počasi izgubljajo zavest pripadnosti kraju in občutja varnosti svojega doma. Skupnost in njeno vodstvo pa izgubljata zaupanje ljudi in s tem sposobnost ustvarjanja dobrih pogojev za delo in življenje v prostoru.
Zemljišče, kjer stavba stoji, je rob blejskega parka in predstavlja varovano območje, v katerega se ne sme posegati. Zato bi se moral kupec, če bo do prodaje vseeno prišlo, zavedati, da sprememba namembnosti v tem prostoru ni mogoča. Pričakujemo, da bo možne poskuse v tej smeri vodstvo občine preprečilo, če bo potrebno tudi s široko podporo občanov.
Čeprav moramo spoštovati dejstvo, da je Športna unija zakonito postala lastnik objekta, ki ga je v preteklosti z lastnim trudom ustvarilo lokalno prebivalstvo, verdarle ne moremo sprejeti takšnega odnosa, ki bi posledično povzročil finančno okoriščenje institucije na državni ravni na račun duhovnega osiromašenja kraja. Zaradi tega pričakujemo in zahtevamo od države in vlade, da posreduje pri dogajanju in omogoči, da bosta stavba in dvorana služili prvotnemu športnorekreativnemu, kulturnemu in vzgojnemu namenu in potrebam občanov Bleda.
Zaradi navedenega pozivamo:
1. Športno unijo, da takoj ustavi postopek prodaje dvorane in naredi vse, da dvorana služi svojemu prvotnemu namenu. Športna unija naj v skladu s svojo dejavnostjo prične z aktivnostmi za potrebno sanacijo in uvajanje programov športnorekreativnih in drugih dejavnosti v skladu s svojimi vseslovenskimi programi. Če Športna unija ni sposobna vzpodbuditi take aktivnosti, naj dvorano dolgoročno prepusti v upravljanje lokalni skupnosti, kakor je bilo v obdobju pod lastništvom Zveze TVD Partizana Slovenije. Prepričani smo, da bodo krajani Bleda, njihova društva, gospodarstvo in Občina našli moč in sredstva, da domu povrnejo dušo in ponovno oživijo njegovo povezovalno vlogo.
2. Od Občine pričakujemo in jo pozivamo, da vztraja pri varovanju tega območja in ne popusti pod pritiski za spremembe namembnosti ali prostorskih ureditvenih planov, ki jih bodo seveda hoteli doseči tisti, ki bi želeli iz lokalni skupnosti iztrgano dobrobit spremeniti v prostor za posameznikom donosne dejavnosti. Kot se sliši, je možno, da bi stavbo in zemljišče kupila igralnica in tako v centru Bleda pričela z dejavnostjo, ki ima lahko izrazito negativen socialen in duhoven vpliv za kraj in v njem mnogokrat povzroči veliko povečanje zasvojenosti in drugih negativnih družbenih pojavov. Med mladimi se ob novodobnih igralnicah s prostori z igralniškimi avtomati močno zmanjšajo učinkoviti preventivni dejavniki v kraju. Zavedamo se legitimne pravice igralnice do rešitve svojega prostorskega problema, vendar je za to potrebno najti rešitev izven strogega centra kraja.
Kot člani Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti menimo, da bi občina s tem, da bi dovolila spremembo namembnosti sodelovala pri dokončni odtujitvi stavbe krajanom in njenemu namenu in sama neodgovorno pomagala še dodatno poslabšati pogoje za psihosocialno, duševno in fizično zdravje svojih občanov, še posebno mladih.
3. Čeprav moramo spoštovati dejstvo, da je Športna unija zakonito postala lastnik objekta, ki ga je v preteklosti z lastnim trudom ustvarilo lokalno prebivalstvo, verdarle ne moremo sprejeti takšnega odnosa, ki bi posledično povzročil finančno okoriščenje institucije na državni ravni na račun duhovnega osiromašenja kraja. Zaradi tega pričakujemo in zahtevamo od države in vlade, da posreduje pri dogajanju in omogoči, da bosta stavba in dvorana služili prvotnemu športnorekreativnemu, kulturnemu in vzgojnemu namenu in potrebam občanov Bleda.
Pripis: Peticijo je podprlo več društev in mnogo posameznikov.
Sodelujmo pri oblikovanju občinske razvojne in prostorske strategije
Ana Marija Kovač, svetnica liste Za ljudi in prostor
Občina Bled pripravlja za sprejem dva ključna dokumenta – razvojno in prostorsko strategijo, ki bi nam morala omogočiti zdrav in trajnosten razvoj, zato je pomembno, da se aktivno in pozorno vključimo v oblikovanje obeh dokumentov. Pomembno je, da pri tem v čim večjem številu sodelujejo vse organizacije in vsa civilna družba, organizirana po krajevnih skupnostih, društvih ali drugače. Občina naj ne objavi le nujnega obvestila, ki zadosti le postopku, ampak naj vse prebivalce večkrat in na različne načine povabi k sodelovanju. Zakaj je nekaterim v občinski strukturi to tako težko doumeti in izvajati, saj smo vendar vedno znova priče stiskam, ki izhajajo iz delovanja, ki teh principov ne upošteva?
Po zakonu so občine dolžne skrbeti za načrtovanje prostora. Na nivoju lokalnih skupnosti je pri načrtovanju potrebno nameniti povezovanju različnih interesov skupnosti kar največ posluha, saj edino tako povezovanje lahko pozitivno vpliva na prostor in ljudi v njem.
Potrebno je bolj pozorno, bolj prizadevno in bolj odprto predstavljanje in usklajevanje prostorskih dokumentov, saj mora javnost razvojne načrte razumeti in tudi sooblikovati, šele potem jih lahko sprejme za svoje.
Zasebno financiranje izdelave občinskih prostorskih aktov je dopustno le, kadar to izboljša tudi javno dobro. Načrtovalci morajo z uporabniki prebivalci vzpostaviti kar najbolj konstruktivne odnose. Vedno bolj ozaveščena javnost se mora kot aktivni partner vključevati v soodločanje o prostorskih zadevah. Glavni porabniki prostora so ljudje, ki tu živijo, zato jim je potrebno nameniti dovolj vplivno vlogo pri celovitem načrtovanju prostora.
Ljudje in prostor, v katerem živijo, predstavljajo najgloblje povezano vrednoto. Tukaj živimo od mnogih dejavnosti, v prostoru se prepletajo različne proizvodne dejavnosti, turizem, kmetijstvo in gozdarstvo, pa tudi izobraževanje in kultura. Jasno je, da tukaj živimo ljudje z različnimi interesi, vsi pa smo usodno vezani na jezero in na neokrnjeno naravo.
Proizvodna dejavnost lahko črpa iz okolja samo na način, ki ni v nasprotju z vitalnimi interesi kraja. Proizvodnja naj se s svojim delovanjem čim bolj skladno in ekološko neoporečno vključi v okolje. To je najmanj, kar lahko storimo za človeka in okolje danes, ko se skoraj vsakodnevno srečujemo z ekološkimi težavami oziroma kar katastrofami.
Hoteli na primer ne morejo živeti le za svoj ozek interes, pač pa morajo prisluhniti tudi interesom kraja. V nasprotnem škodijo kraju in s tem dolgoročno tudi sebi. Prostorska strategija Save, za primer, ki predvideva pozidavo zelenih planot okoli jezera, je za dolgoročno turistično go-spodarjenje na najvišjem nivoju nevarna in nesprejemljiva.
Enako velja za kmetije. Če kmetje ne vidijo interesa v turizmu (kot npr. ekološka pridelava hrane, ki zalaga vse hotele, lahko predstavlja najvišjo kategorijo ponudbe), če ne morejo sodelovati v njem in imeti od njega tudi korist, potem seveda ne morejo spoštovati in razumeti interesov hotelirjev.
Tudi šolstvo, tako mednarodna Poslovna šola Bled kot tudi Višja šola za turizem morata najti svojo partnersko vlogo v prostoru. V verigi sobivanja morata v skladu s svojim izobraževalnim poslan-stvom prispevati h kakovostnemu razvoju kraja.
Zavedam se, da je težko poenotiti poglede, vendar je potrebno odpreti in poglobiti sporazumevanje med vsemi, ki imajo interes v tem prostoru. Če bo dovolj zmožnosti vživljanja v potrebe in razmi-šljanja drugega, če bo dovolj razumevanja za prostor in ljudi v njem, potem imamo možnost takega razvoja, ki bo prijazen za vse in bo puščal enake ali celo boljše možnosti tudi prihodnjim generacijam.
V občinskem svetu se seveda odvija politika, gre za interese skupin ali posameznikov, ki imajo pravico do soodločanja. Premalo pa je upoštevano javno dobro, ki je namenjeno vsem občanom. Vse preveč je občinska politika pisana na kožo investitorjem, ki prihajajo k nam.
Ali smo kot skupnost določili pogoje, pod katerimi smo pripravljeni sprejeti vprašljive darove tistih, ki prihajajo s svojimi interesi? Kaj pričakujemo, kakšen je interes kraja, kako ga bomo uveljavili in do katere mere smemo popuščati pri pogajanjih?
Vstopili smo v veliko skupnost, ki nam odpira meje Evrope. Ali se zavedamo prednosti, ki jih imamo v primerjavi z okoljsko močno razvrednoteno Evropo? Nekatera naša podjetja so to že dojela. Ali bodo dojela tudi dolgoročne potrebe kraja, v katerem živimo? Povedati jim moramo, da bodo dobrodošla in uspešna le, če nas bodo razumela. Tega do sedaj nismo čutili, ker nismo mi postavljali pogojev, pač pa so jih oni nam. Se vam zdi to prav?
Izjave nekaterih občinskih svetnikov 2004
Žerovec Bojan, SDS, podžupan občine Bled – turizem
Smatram, da je področje Brja prečudovita narava, ki zasluži veliko pozornost, posebej v turističnem smislu.
Gre za označene sprehajalne poti, urejene razgledne točke,vodene sprehode domačih in tujih gostov…
Potrebno bo nameniti sredstva, da se to področje čimprej uredi.
Pogačar Franci, SDS, občinski svetnik
Kapital, ki je prostorsko slep, ne sme krojiti politike izkoriščanja narave. Napake pri prostorskih odločitvah se ne dajo popraviti in trajno razvrednotijo našo krajino.
Poklukar Alojz, Lista za naš kraj, občinski svetnik
Iz pričevanja Savskih elektrarn je razvidno, da ne gre za sanacijo, ampak za novo pridobitveno dejavnost. Obstoječa sanacija da, nova pridobitvena dejavnost ne!
Ana Marija Kovač, Lista za ljudi in prostor, občinska svetnica, predsednica odbora za družbene dejavnosti
Nesporno bogastvo naše občine je v ohranjeni naravi, ki predstavlja osnovo za zdravje prebivalcev, gospodarski in turistični razvoj. Potopitev Brja v neposredni bližini Bleda bi uničila krhko ravnotežje narave v prostoru, nepopravljivo poslabšala kakovost bivanja in Bled prekrila z meglo.