Posts Tagged ‘aleš alijeski’

Aleš Alijeski, univ.dipl.bio.

Že večkrat ste bili  seznanjeni  z dejstvom, da se za jezom HE Moste nahaja  velika količina  usedlin (2,3 mil m³) prepojenih z težkimi kovinami, fenolov, raznimi kemikalijami in razgradljivimi organskimi odplakami. Zelo visoke vsebnosti težkih kovin Ni, Co, Cd, Pb, Hg, Mn in drugih, pa niso opazne samo v samih usedlinah, ampak tudi v presežnih koncentracijah v rastlinstvu, ki se nahaja na obrežju same akumulacije. Razlog, da ne HE Moste, ali kdo drug, nimajo nobenega namena odstraniti strupenih usedlin, ker naj bi bile stabilno »zapečatene«, se nam zdi skrajno neodgovorno in strokovno neopravičljivo.  Iz zgodovine obratovanja ravno taiste HE Moste vemo, da takšen teoretični nadzor nad tako nevarnimi usedlinami še zdaleč ni zanesljiv. Leta 1974 je pri njih že prišlo do »pobega« tega smrtonosnega tovora,  čemur je sledil popoln pomor rib in življa vzdolž Save vse do Črnuč.  Posledice pa je bilo moč čutiti  tudi daleč po toku Save navzdol. Takšne usedline nikoli niso varno zapečatene, saj v njih neprestano potekajo v anaerobnih razmerah metabolne aktivnosti bakterij, ki povzročajo postopno mezenje strupenih snovi iz usedlin. Občasno pa se tudi zgodi, da iz usedlin uhajajo plini, ki nastajajo ob presnovi.  Mehurčki plinov »potegnejo oz. sprostijo« tudi nekoliko večje količine teh strupenih snovi, ki so le do neke mere stabilno zamuljene. Ker je teh usedlin veliko, postopoma na opisan način prihaja do kroničnega onesnaževanja akumulacije. Obstoječa akumulacija je vsekakor s stališča vzdrževanja skrajno zanemarjena in kar se tiče človekovih dejavnosti kot sta turizem in rekreacije popolnoma neuporabna in zdravju celo škodljiva, če ne celo zelo nevarna. Ta dejstva nam sama po sebi zgovorno povedo, kako zelo enostranske namene imajo tudi v prihodnje bogati gospodarji.

Mislim, da smo vas s stališča stroke ekologi in naravovarstveniki  dolžni opozoriti, da je sama problematika polucije novega izravnalnega bazena veliko bolj kompleksna, kot se zdi na prvi pogled oz. kot nam jo v modrem sožitju predstavljajo propagandisti profesionalne službe, ki so jo posebej v ta namen najele in drago plačale HE Moste. 

Problematiko polucije predstavljam zelo na kratko. Na območju tik nad mestom, kjer naj bi se nahajala načrtovana akumulacija, se nahajajo velike travniške površine, pašniki in obsežne njive z monokulturo koruze, na katerih potekajo intenzivne kmetijske dejavnosti. Žal imajo tla na tem območju v našem primeru neželeno lastnost, da so zelo propustna  in se zato umetna gnojila (kemikalije), gnojnica (prisotno je prekomerno gnojenje), herbicidi in pesticidi dokaj hitro odcejajo skozi porozne prostore v bližnje vodotoke. Mokrišča, ki se nahajajo na samem dnu doline, presekajo pot tem vodotokom in delujejo kot filter, ki količinsko redči te strupene snovi in tako tudi močno ublaži njihove toksične efekte. Ker je tok Save dokaj hiter, s seboj odplavlja in dodatno razredči še tisti del teh snovi, ki se jim je uspelo prebiti skozi naravno filtrirno pregrado. Ob pojavu akumulacije bi bila, žal, ta mokrišča v celoti uničena, zato na tem območju ne bi bilo več naravnega filtrirnega sistema, ki bi te snovi še naprej lahko »zadrževal«. Verjetno bi kmalu prišlo do naplavljanja neželenih snovi v samo akumulacijo.

V stoječi vodi akumulacije bi se tako postopoma ustvarjal prebitek težkih kovin, razkrojljivih organskih snovi (stalen dotok jeseniške komunalne odplake), gnojnice (nitrati, nitriti- najbolj rakotvorne snovi, ki jih z vodo lahko zaužijete) ter ostalih smrtonosnih kemikalij in kompleksov, ki so poznani po svoji toksičnosti, genotoksičnosti in kancerogenosti. Pogoji za razvoj megle bi bili veliko bolj idealni (odprtost prostora in veliko vodno telo – 2,3 km dolgo jezero, večje razlike med temperaturo vode in okolico) kot so danes. Z njo bi potovale tudi nekatere od teh snovi, ki so hlapne, kar pa bi še posebej lahko občutili prebivalci naselja Dobe, ki pa so na žalost že tako ali tako močno preobremenjeni z rakavimi obolenji. Akumulacija kot taka predstavlja tudi resno grožnjo samemu zajetje pitne vode, ki se nahaja v njeni neposredni bližini, saj bi prišlo do dviga podtalnice in tudi morebitnih sprememb njenih lastnosti.

Ker ima reka oz. stoječa voda akumulacije vplive tudi na tla okolice, ki jo obdaja (voda se pretaka po majhnih prostorih tal več deset metrov od struge oz. bregov) ima negativne vplive tudi na samo okolico in življenje v njej. Strupene snovi, predvsem težke kovine, se tako lahko koncentrirajo v obrežnih tleh, od tod preidejo v obrežne rastline, živali in v akumulaciji sami predvsem na enocelične alge. Na algah se tekom časa snovi postopno koncentrirajo in se nato že koncentrirani obliki z njihovim zaužitjem pričnejo prenašati preko prehranjevalne verige  naprej in tako posredno zastrupljati še ostala bitja (v vodi npr.(alge→ rakce → ribe), na kopnem npr.(obrežne rastline→ rastlinojedce → mesojedce)). Tako so praktično  posredno ogrožena vsa bitja, ki živijo na tem območju.  Zato bi kopanje ali uživanje ujetih rib iz te akumulacije zelo verjetno ogrozilo zdravje ljudi, ki bi si takšne aktivnosti v njej upali privoščiti.

Aleš Alijeski, univ. dipl. bio.

Območje v Brju je v očeh strokovnjakov in ljubiteljskih poznavalcev narave zares nekaj posebnega. Že nepoznavalec narave, ki se spusti v dolino Save Dolinke lahko kaj kmalu ugotovi, kako zelo pestro življenje dejansko prebiva v tej neokrnjeni dolini. Radovednega obiskovalca ne očarajo samo zanimive rastlinske in živalske vrste ampak tudi izredna raznolikost njihovih življenjskih okolij. Vodni del reke skupaj s tolmuni predstavlja le deset odstotkov celotnega območja, ostalo pa so travišča, mokrišča, grmišča, gozd, trstišča, loke, barja itd, ki dajejo zavetje divjadi, plazilcem, pticam, dvoživkam, ribam, žuželkam, polžem in še mnogim manj poznanim, a vendar zelo pomembnim skupinam nevretenčarjev, kot so živali tal.

Odgovor za tako življenjsko raznolikost lahko iščemo v izredno pestri geološki preteklosti Blejskega kota, kjer je prihajalo do izmeničnega delovanja bohinjskega, radovljiškega in dolinskega ledenika v ledenih dobah, ter delovanje Save Dolinke in Bohinjke v vmesnih otoplitvah. Pri tem so nastali morenski nasipi, osamelci, vlažne površine nekdanjih jezer, opuščene struge, prodni nanosi ter konglomeratne terase, ki s svojimi raznolikimi specifičnimi ekološkimi razmerami nudijo zavetje mnogim življenjskim oblikam.

Posebnost Brja pa je predvsem v tem, da si je Sava Dolinka na tem območju tiho utrla pot skozi jezerske nanose in čelno ledeniško moreno (to je redkost!) in v njej izdolbla z obeh strani enakomerno zaprto dolino, v kateri vladajo specifični mikroklimatski pogoji. Na mnogih mestih poroznega pobočja doline pa prihaja na plan studenčnica, ki s seboj prinaša usedline pradavnega jezera, močno nasičene z jezersko kredo, ki se nato na površini v stiku z zrakom postopno nalagajo v obliki več deset metrov dolgih zlatorumenih slapišč lehnjaka.

Različne življenjske oblike so se lahko v pestrih razmerah življenjskih okolij med seboj povezovale in razvijale v funkcionalne celote (na vrstnem, medvrstnem ter populacijskem nivoju), ki so se razvijale v oblike, kot jih poznamo danes okoli 15000 let. Tako je posledično današnja pestrost favne, flore in vegetacijskih habitatov zares zelo velika. To so potrdile tudi dvoletne raziskave, ki jih je na tem območju izvedel 1997 in 1998 leta znanstvenoraziskovalni center SAZU, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Rastlinski svet

Na raziskovanem območju je bilo zabeleženo 414 rastlinskih vrst, med katerimi izstopajo predvsem:
loeselova grezovka (Liparis loeselli (l.) L. C: Rich) – vrsta s seznama strogo zavarovanih vrst Bernske konvencije, saj je zelo zelo ogrožena in izjemno redka!!!
navadna rezika (Cladium mariscus (L.) Pohl) – ranljiva vrsta, ki ima v Brju eno največjih rastišč v Sloveniji, kjer tudi cveti, kar je znak vitalnega rastišča,
rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus L.) — nezadostno poznana vrsta,
brstična lilija (Lilium bulbiferum L.) – zavarovana vrsta.

Polnoštevilno so zastopane tudi značilne vrste povirnih območij. Povirna območja v Brju so zavarovana z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled kot naravni spomenik s splošno in posebej na floro nanašajočim se varstvenim režimom. Pri raziskovanju pestre gozdne vegetacije (19 združb) pa so odkrili tudi novo redko združbo rdečega bora in glot (Brachyopodio-Pinetum) ter zabeležili prav tako redko že znano združbo rdečega bora in sive jelše (Alno-Pinetum).

Kot smo že prej omenili sta obe združbi pri nas redki in razširjeni le na majhnih površinah in to predvsem v območju Brja. Odkrita pa je bila tudi nenavadna toploljubna združba gabrovca in malega jesena (Fraxino-Ostryetum), ki je po znanih podatkih prisotna samo v tem predelu. Na mokriščih v Brju so bile popisane tudi v Sloveniji izredno redke združbe rezikovje (Mariscetum serrati), moknato jegličevo-rjasto sitovcovje(Primulo-Schoenetum ferruginei) in črnikasto sitovcovje (Schoenetum nigricantis). Te združbe za svoje uspevanje zahtevajo posebne kemijske lastnosti tal, kot so visoka vsebnost karbonatov in bazično reakcijo podlage. Zato menimo, da bi v primeru priprave nadomestnih habitatov zelo težko vzpostavili naravnim razmeram podobna rastišča.

Zavarovana, redka in značilna flora, vegetacija in habitati v območju predvidenega kompenzacijskega jezera bi bili v primeru izvedbe posega skoraj v celoti uničeni. Gozdne in delno tudi grmičaste vegetacije ni mogoče nadomestiti. Nadomestni habitati za mokrišče so predvideni. Vendar zaradi zahtevnih ekoloških razmer in izjemnega pomanjkanja podatkov v literaturi sploh ni mogoče oceniti stopnjo uspešnosti načrtovanega nadomestnega habitata. Vsa ta leta s strani HE Moste ni bil izveden niti en sam poskus možnosti presaditve močvirnatih rastlin v nadomestne habitate!

Živalski svet

Z načrtovano potopitvijo pa bodo ogrožene tudi številne živalske vrste. Žal je raziskava zaradi omejenih sredstev in strokovnjakov specialistov zajela le peščico živalskih skupin — vrst, glive pa so ostale popolnoma neobdelane.

Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.

Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.

V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.

Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.

Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.

Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.

Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.

Vsako, še tako neznatno bitje, ki živi na tem območju, je pomemben delček v mozaiku življenja; dejanskih posledic, ki bi jih za živa bitja prineslo zalitje te edinstvene doline, ne more predvideti nihče. Če verigi pretrgamo šibki člen, se veriga strga, v naravi pa je žal vsaka vrsta najšibkejši člen, ki služi svojemu namenu (zelo poenostavljeno: vzdrževanju energetskega ravnovesja v stalnem pretoku energije – hranilnih snovi). Strokovnjaki ekologi ocenjujemo, da bi bilo ob posegu uničeno ali močno prizadeto toliko ogroženih ali zavarovanih vrst in združb oziroma mozaik naravnih ekosistemov, ki kot zaključena celota omogočajo obstoj teh vrst, da je s stališča stroke oz. s stališča ohranjanja narave poseg nesprejemljiv.