Archive for the ‘Članki’ Category

Legenda o nastanku jezera

VILE SO OBLIKOVALE BLEJSKO JEZERO

Tam, kjer je Blejsko jezero, v starih časih ni bilo vode, ampak dolina, sredi katere je stal hrib z velikansko skalo na vrhu. V mesečnih nočeh so se ob tej skali zbirale gorske vile in plesale.
V zeleni dolini in na strmih fratah hriba pa so podnevi pastirji pasli ovce. Ovčice pa so popasle tudi travo, ki je rasla okrog skale na hribu. Zato so se nekega dne vile razjezile in pastirjem zagrozie: "Če ne boste ogradili skale na vrhu hriba, da bi vaše ovce ne popasle naše trave, jo bomo ogradile me!"
Vilinskim grožnjam pa so se pastirji samo smejali in še naprej pustili svoje ovce na hrib, kjer so pomulile vso travo okrog vilinske skale. Zaradi tega si je neko noč najmlajša in najlepša vila med plesom na trdi zemlji zlomila nogo.
Vile so se maščevale nad neposlušnimi pastirji. Z bližnjih planin so priklicale vodo, ki je prihrumela v dolino in jo zalila, da je samo še hribček s skalo gledal in nje.
Tako so si gorske vile ogradile skalo na hrib, kjer so poslej nemoteno plesale v mesečnih nočeh.
Tako je nastalo Blejsko jezero z zelenim otokom.
 
iz knjige Pripoved pod lipo Domačo, Dušica Kunaver

Rastlinstvo in živalstvo Brja

Brje

Odsek Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostomOdsek Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostom je eden najdaljših neokrnjenih odsekov reke Save. Na območju predvidenem za potopitev je reka uvrščena v 1.-2. razred (Kategorizacija voda – pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, Uprava za varstvo narave, 1996). V ta razred se uvrščajovodotoki, ki so na obravnavanem odseku popolnoma naravni, vendar so na gorvodnem odseku ali povirjih zaznani posegi, ki vplivajo tako na morfologijo kot na spremenjene razmere oziroma spreminjanje biotopa na obravnavanem odseku.

Sava Dolinka od Most do Blejskega mostu teče po izjemni dolini, ki je nastala kot posledica obledeniškega in poledeniškega vrezovanja čez čelno moreno Bohinjskega ledenika. To je edina tako nastala rečna dolina v Sloveniji.

Lehnjakotvornih izvirov na Gorenjskem ni veliko. Poseben tip lehnjakotvornih izvirov iz morenskega gradiva pa je v Sloveniji poznan samo iz Blejskega kota. Zaradi posebnih sedimentov ima voda veliko vsebnost kalcijevega karbonata, ki se izloča v obliki lehnjaka takoj na izviru. Nastajajo več deset metrov dolga in zelo slikovita pramenasta slapišča. Zaradi različnih posegov v naravo so lehnjakotvorni izviri ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom še zadnji dobro ohranjeni lehnjakotvorni izviri v okolici Bleda in na Gorenjskem.

Loeselova grezovka (Liparis loeselii)V Brjih in na levem bregu Save Dolinke sta nahajališči loeselove grezovke (Liparis loeselii), ki bi bili s posegom popolnoma uničeni. Loeselova grezovka ima v Sloveniji samo devet nahajališč. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije(Wraber T., P. Skoberne, 1989) jo uvršča v kategorijo prizadetih vrst (E – endangered). V to skupino sodijo najbolj ogrožene vrste. Njihova številčnost upada in ob nadaljevanju vzrokov ogroženosti lahko izumrejo. Tudi po novih bolj natančno definiranih kategorijah ogroženosti rastlinskih in živalskih vrst IUCN (1994) sodi loeselova grezovka v skupino prizadetih taksonov (EN – endangered). To pomeni, da ogroženost vrste ni skrajna, vendar izumrtje glede na opisane kriterije (Č – populacija šteje manj kot 250 zrelih osebkov) grozi v bližnji prihodnosti.

Loeselova grezovka je ogrožena tudi v evropskem merilu. Uvrščena je v Dodatek I – strogo zavarovane rastlinske vrste, Bernske konvencije o ohranjanju evropskih prosto živečih rastlin in živali ter njihovih naravnih habitatov. Direktiva EU  92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore uvršča loeselovo grezovko v Dodatek II, ki našteva vrste, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij (SAC – special areas of conservation).

Rezika (Cladium mariscus)Rezika (Cladium mariscus) raste v obeh zavarovanih povirjih, v Brjih in pri Piškovici. V Sloveniji ima okrog 17 rastišč. Rastišče v Brjih je eno največjih. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je opredeljena kot ranljiva vrsta (V – vulnerable). To pomeni vrsto, ki je sestavni del biotopov, ki so občutljivi že na manjše človekove vplive. Z neprimernim posegom v biotop lahko uničimo tudi te rastline.

Mineralna barja z reziko in vrstami zveze Caricion davaliane uvršča Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore v Dodatek I. Tu so našteti habitatni tipi, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij. Mineralna barja z reziko so opredeljena kot varstveno prioritetni habitatni tip, vendar bi bila ob zgraditvi kompenzacijskega bazena popolnoma uničena.

Celovitega kartiranja habitatnih tipov ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni, vendar pa lahko v tem območju hitro prepoznamo še naslednje habitatne tipe, ki jih Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče  favne in flore uvršča v Dodatek I in jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij:

3140  Trde oligo – mezotrofne vode z bentoško vegetacijo Chara spp.

3240  Alpske reke z obrežno vegetacijo z Salix eleagnos

6210  Polnaravni suhi travniki in grmišča na apnenčasti podlagi (Festuco – Brometalia)

7220* Lehnjakotvorni izviri

* varstveno prioritetni habitatni tip.

Brstična lilija (Lilium bulbiferum)V Brjih je nahajališče zavarovane brstične lilije (Lilium bulbiferum), ki jo je po Odloku o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Ur. l. SRS 1976/15)prepovedano kakorkoli uničevati.

Združba rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris)Na bregovih Save Dolinke med Piškotarjevim mostom in sotočjem s Savo Bohinjko je razširjena združba rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris), ki v Sloveniji v takem obsegu ne raste nikjer drugje(Zupančič M. 1998).

Gozdnogospodarski načrti enote Bled za desetletja 1970-1980, 1981-1990, 1991-2000 gozdove tega območja zaradi njihove varovalne, hidrološke, klimatske, rekreacijske, estetske funkcije in funkcije varovanja naravne dediščine opredeljujejo kot gozdove posebnega pomena, imenovane tudi Zeleni pas Bleda. Gre za gozd kot izrazito mnogonamensko naravno dobrino s pomembnimi okoljetvornimi in sociološkimi ter ne le lesnoproizvodnimi funkcijami in kot takega ga je potrebno tudi varovati.

Na prostoru načrtovanega kompenzacijskega bazena je bilo opaženih 33 vrst, ki so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji  (Varstvo narave 1992/17)  ali pa so zavarovane zUredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. l. RS 1993/57).

Vendar pa vrednost narave ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni le v redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah ter združbah. Dolina ima zaradi izjemnosti, tipičnosti, kompleksnosti, raznolikosti in ohranjenosti izredno vrednost kot celota, saj se varovanje narave vse bolj premika od varovanja vrst k varovanju višjih ekoloških enot, krajin in procesov v njih. Izravnalni bazen bi uničil vse naštete kvalitete območja. Nadomestni habitati nikakor ne morejo nadomestiti kompleksnosti, raznovrstnosti in naravne dinamike tega predela.

Širše raziskave biotske raznolikosti območja niso bile opravljene. Trditev, ki se pojavlja v različnih virih, da je bila največja biotska pestrost flore in favne ugotovljena predvsem na predelu Save Dolinke med Blejskim mostom in Radovljico, je neutemeljena. Podatkov iz študije inventarizacij rastlinstva in živalstva, ki je bila narejena za to območje, ni mogoče strokovno razlagati v smislu biotske raznolikosti, ker so bili zbrani na različno velikih površinah. Povsem pa študiji manjka pomemben aspekt biotske pestrosti, to sta habitatska in genska pestrost.

Uprava  RS za varstvo narave je investitorju poslala dopis (št. spisa 350-01-08/96, 17.10.1997, Predhodni pogoji za izdelavo lokacijskega načrta za sanacijo in doinstalacijo HE Moste s področja varstva narave) v katerem je navedeno, da: ”je izgradnja kompenzacijskega bazena za naravo na tem območju uničujoča.”

Brje po vseh teh argumentih sodijo pod zaščito NATURA  2000, aprila 2004, le nekaj dni pred oddajo predlogov v Bruselj pa jih je takratni minister Kopač izvzel skupaj z Volovjo rebrijo in delom Mure iz seznama NATURA 2000.

 

Dodatek 27.2.2013

Po večkratnih opozorilih in opominih EU je RS potrdila nova območja NATURA 2000, kamor po novem spada tudi Brje. Predlog še ni uradno potrjen, vse pripombe Savskih elektrarn na tem območju so bile s strani ZRSVN strokovno zavrnjene. Vsako zavlačevanje in ponoven izbris bi samo podaljšal neurejeno stanje na področju NATURA 2000 in EU bi poslala nove opomine in celo tožbo. Več o pripombah, mnenjih in odgovorih pa na povezavi:

Poročilo o obravnavi predhodnih mnenj občin in ostalih mnenj na predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000 razgrnjen dne 29.10.2012

Rezika

(Cladium mariscus)

RANLJIVA VRSTA vrsta z rdečega seznama ogroženih praprotnic in semenk Slovenije

Rezika (Cladium mariscus)

Rezika sodi v družino travam podobnih ostričevk (Cypera-ceae). Je trajnica z močno koreniko in pritlikami. Značilni zanjo so okrog 1,5cm široki in do 2m dolgi listi. Prepognjeni so v obliki črke V, po robovih in pregibu pa ostro žagasto napiljeni. So modro-zelene barve, njihova konica pa se prevesi. Del listov prezimi, tako da lahko reziko opazujemo preko vsega leta. Cvetoče rastline najdemo od julija do avgusta. Na do 1,5m visokih cvetnih steblih zrastejo majhni rumeno rjavi cvetovi združeni v latasta socvetja. Sijoči temno rjavi plodovi so veliki kot proso. Rezika za svoj obstoj potrebuje apnenčasto podlago in veliko vode. Uspeva v povirnih močvirjih in ob bregovih vod. V Sloveniji je poznanih 23 nahajališč te ranljive vrste. Večina jih je v okolici Bleda. Karta prikazuje razporeditev nahajališč rezike po kvadrantih srednje-evropskega florističnega kartiranja.

V Brju je eno največjih rastišč rezike v Sloveniji. Ogrožena rastlina porašča tu kar nekaj arov veliko površino. Rastišče je na dnu doline, v nekdanjem mrtvem rokavu Save Dolinke. Rezika v Brju tudi cveti, kar je znak vitalnosti tega rastišča.

Povirna barja z reziko in lehnjakotvorni izviri so prednostni habitatni tip v omrežju Natura 2000. To pomeni, da mora Slovenija najboljših 80% območij, kjer se pojavljajo, opredeliti kot posebna varstvena območja. Podobna povirna mesta v Blejskem kotu so veliko manjša ali pa že prizadeta zaradi črnih gradenj in osuševanja.

Države z uničeno naravo poznajo nadomestne, umetne habitate. So pa to le preproste mlake, trstišča, sproščena nekdaj regulirana rečna obrežja. Novega lehnjakotvornega povirja ni naredil še nihče. Tudi tega, kako presaditi in ohraniti pri življenju dvanajst občutljivih orhidej, ne vemo – nadomestnih sadik ni!

Stališče liste za ljudi in prostor o sanaciji HE Moste17. 10. 2010

Odgovor in stališče do izjav ob otvoritvi prenovljene HE Moste oktobra 2010

Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor

Ali se obetajo ponovni pritiski in skušnjave po uničenju Brja in Doline Save Dolinke?

V zvezi s poročanjem medijev o prenovi HE Moste in načrtih za širitev le-te, vam podajamo naše stališče.

V listi za ljudi in prostor pozdravljamo odločitev Savskih elektrarn za sanacijo dela strupenih usedlin ob jezu HE Moste. Čeprav bi načrtovana sanacija zajela zgolj majhen delež usedlin (0,4% ocenjene skupne količine s strani Savskih elektrarn), gre po našem mnenju za prvi korak pri reševanju tega okoljskega problema z dolgo zgodovino.

Seveda pa predstavljeni način reševanja z oblikovanjem toksičnih jezerc na rečnem bregu, skozi katere naj bi se pretakala voda in čistila, zahteva resno strokovno presojo s strani neodvisnih strokovnjakov. Predvsem je potrebno preprečiti možnost kontaminiranja podtalnice s fenoli in težkimi kovinami ter izpiranje preostalih usedlin ob ponovnem odprtju talnega izliva.

Hkrati s predstavitvijo obnove strojnice in predvidene sanacije dela usedlin so Savske elektrarne ponovno napovedale širitev in doinštalacijo HE Moste z izgradnjo izravnalnega bazena na zaščitenem območju Brja in Piškovce. Občani občine Bled smo se na referendumu jasno izrekli za ohranitev varovanja zaščitenega območja, prav tako pa je evropska komisija zaradi njegovega okoljskega pomena izrecno zahtevala vključitev tega območja v Naturo 2000. Vključitev v Naturo 2000 bo omogočila črpanje evropskih sredstev iz programa Life za varovanje območja in ureditev učnih poti, opazovalnic za ptice ter ostale potrebne infrastrukture za sonaravni turizem.

Odbor za rešitev Save Dolinke je v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravil alternativni projekt doinštalacije HE Moste, ki dokazuje, da je mogoče zadovoljevanje energetskih potreb na okoljsko sprejemljiv način in da uničenje Doline Save Dolinke ni potrebno. Kot kaže, pa so se kljub temu zopet okrepile aktivnosti za realizacijo zastarelega projekta z nekaj kozmetičnimi popravki. Sodeč po dogajanjih v preteklih mandatih lahko računamo z novimi pritiski in skušnjavami, zato od vseh kandidatov za župana Občine Bled še pred nedeljskimi volitvami pričakujemo jasno opredelitev glede spoštovanja referendumske volje občanov.

mag. Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor

Sporočilo za javnost, petek 21.5.2010 ob dnevu in letu biotske raznovrstnosti

Društvo za varstvo okolja Bled

 

 

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti bomo obeležili delovno

 

 

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se odločili, da mednarodno leto biotske raznovrstnosti obeležimo delovno, z akcijami, ki se bodo temeljito odrazile tudi v naravi. Načrtujemo odstranitev tujerodnega japonskega dresnika z obal blejskega jezera. Odkupili bomo parcelo v Brju in na njej izvedli košnjo mokrotnih travišč, ki se sedaj zaraščajo. Brje je mokrišče v dolini Save Dolinke, za ohranitev katerega si prizadevamo že več let. Evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika smo prosili za podporo našim aktivnostim in za spodbudo Ministrstvu za okolje in prostor, da naj Brje vključi v Naturo 2000. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti, načrtujemo v sodelovanju z učenci s kredami izpisati sporočilo leta biotske raznovrstnosti po sprehajalni poti ob blejskem jezeru.

 

Japonski dresnik je tujerodna invazivna vrsta, ki se širi ob vodah in na drugih odprtih zemljiščih. Je hitro rastoč in preraste vse prvotne rastline. V zadnjem času ga je vse več tudi na obali blejskega jezera. S svojo velikostjo zakriva poglede, zapira dostope do vode in spreminja značilni ambient Bleda. Akcija odstranjevanja je bila načrtovana že za 15. 5., vendar smo jo zaradi dežja morali premakniti na 5. 6. 2010. V akciji bodo sodelovali tudi Infrastruktura Bled, Občina Bled, Biotehniški center Naklo in Zavod RS za varstvo narave.

 

Najpomembnejše aktivnosti društva so povezane z ohranitvijo doline Save Dolinke. Naj spomnimo, da so leta 2004 občani Bleda na občinski referendumu z 62%, lokalno na Bledu z 79% glasov podprli zavarovanje Brja – mokriščnega dela doline. V letošnjem letu bomo odkupili parcelo v Brju. Najpomembnejši predeli Brja se zaraščajo. Košnja močvirnih travišč se kmetom ne izplača. V društvi smo mnenja, da skrb za naravo ni samo naloga države, temveč naloga vseh nas. Narava nam vsem prinaša koristi. Prevzeti želimo del skrbi in odgovornosti zanjo. Upamo, da se nam bodo občani in organizacije pridružili pri zbiranju denarja za nakup zemljišča. V nadaljevanju pa si želimo tudi celovitejšega pristopa k ohranjanju doline in pridobitve evropskih sredstev iz LIFE projektov za ta namen.

 

Brje je zavarovano kot naravni spomenik. Evropska komisija je po pregledu slovenskih območij Natura 2000 zahtevala, da Slovenija v Naturo uvrsti tudi Brje, ki je bilo izbrisano iz prvotnega predloga. Uvrstitev v Naturo 2000 je pogoj za pridobitev evropskih LIFE sredstev za urejanje in ohranjanje narave. Društvo za varstvo okolja Bled je o svojih prizadevanjih obvestilo evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika. Zaprosili smo ga, da naj Republiko Slovenijo spodbudi k dopolnitvi omrežja Natura 2000 po zahtevah Evropske Komisije. Menimo, da bi moralo biti mednarodno leto biotske raznovrstnosti še dodatni razlog in spodbuda za to, da je tudi država bolj aktivna pri ohranjanju narave.

 

Društvo veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju občanov. Vsako leto organiziramo več predavanj na temo varstva narave in okolja. Ob letošnjem posebnem letu pa smo center Bleda okrasili z otroškimi risbami na temo biotske raznovrstnosti. Na pomoč so nam prijazno priskočili Osnovna šola Bled, Vrtec Bled in Srednja šola Jesenice ter lastniki izložbenih oken in oken lokalov. Izdelki bodo v juniju razstavljeni tudi v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti pa načrtujemo v sodelovanju z OŠ Radovljica s kredami izpisati geslo letošnjega leta po sprehajalni poti ob jezeru pod gradom.

Geslo Mednarodnega leta biotske raznovrstnosti je:

Žaba je povezana z vrabcem, vrabec je povezan z jabolkom, jabolko je povezano s hrastom, hrast je povezan s tuno, tuna je povezana z veverico, veverica je povezana s teboj.

 

http://ec.europa.eu/environment/biodiversity/campaign/index_sl.htm

Pismo ministru Karlu Erjavcu po srečanju z gorenjskimi župani 12.2.2009

Odbor za rešitev Save Dolinke

Društvo za varstvo okolja Bled

Lista za ljudi in prostor

V Ljubljani, 12. 2. 2009

Ministrstvo za okolje in prostor

Gospod Karl Erjavec, minister

Dunajska cesta 48

1000 Ljubljana

 

Spoštovani minister Karel Erjavec,

 

presenečeni in začudeni smo iz medijev izvedeli, kaj ste na srečanju gorenjskih županov izjavili v zvezi s projektom sanacije in doinstalacije HE Moste. Že samo izjava, da je projekt, ki potopi in uniči naravni spomenik, zavarovano območje in celo dolino Save Dolinke  med Bledom in Vrbo, okoljsko prijazen, kaže, da ste milo rečeno dobili informacije samo iz ene strani.

Projekt, ki bi izvzel samo del zavarovanega območja v Berjeh, potopil pa celotno dolino, je v nasprotju z:

  • Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (1998),
  • Referendumom za ohranitev zavarovanega obmo čja (oktober 2004)
  • zahtevami evropske komisije v zvezi z Uredbo o Naturi 2000 (2006)
  • predlaganimi  spremembani in dopolnitvami Uredbe o naturi, ki jih je pripravil Zavod RS za varstvo narave leta 2007

 

Ker je skrajno čudno, da se minister za okolje in prostor, ki ima okolje v svojem nazivu na prvem mestu, tako nekritično odzove na projekt, ki uničujoče poseže v okolje,  krši pravni režim, referendumsko voljo in evropske zahteve, je nujno, da dobite celovitejši  pregled problematike. Zato vas pozivamo, da se čimprej sestanemo, da vam lahko natančno predstavimo tudi drugo stran problema. Vabimo vas, da pridete na Bled, kjer se lahko sami prepričate o celovitih vrednotah tega okolja med Vrbo in Bledom, če je za vas lažje, pa seveda mi lahko  pridemo na ministrstvo.

Odgovor nam prosim pošljite na naslov:

Odbor za rešitev Save Dolinke, Mlinska cesta 3, 4260 Bled

Kontaktna oseba: Janko Rožič, telefon 040 843436

 

Obrazložitev:

Pred natančno desetimi leti smo strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke s široko podporo javnosti prvič  pokazali in dokazali, da je projekt, ki maksimira predvsem energetske učinke, saj več kot trikrat poveča kapaciteto obstoječe elektrarne, povsem pa zanemari izjemno naravo in okolje, v času uveljavljanja trajnostnega razvoja že v samem konceptu zastarel. Tudi občinski svetniki Občine Bled so v prvem krogu leta 2000 na podlagi strokovnih izhodišč in javnega mnenja sprejeli sklep, da se o takšnem izravnalnem bazenu ne bodo pogovarjali. Ko so leta 2004, takoj po “neutemeljenem” izbrisu zavarovanega območja Brje iz seznama območij Natura 2000 tik pred oddajo seznama v Bruselj, nosilci projekta “prepričali” skupino svetnikov in  poiskusili spremeniti odlok o zavarovanju, smo morali zaščiteno območje še enkrat  zaščititi celo z najširšim orodjem demokracije, referendumom.  Že leta 2006 je Evropska komisija na usklajevalnih sestankih od ministrstva zahtevala, da se seznam Natura 2000 dopolni. Leta 2007 je v skladu s temi zaključki Zavod RS za varstvo narave pripravil strokovni predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o Naturi 2000, v katerem je  območje Berja upoštevano. Ker smo želeli dokazati, da je problem rešljiv, smo skupaj s projektanti, ki znajo upoštevati načela trajnostnega razvoja, pripravili nov predlog sanacije in doinstalacije, ki spoštuje pravna določila in referendumsko voljo, ohrani dolini Piškovice in Brja, ter omogoči elektrarni preživetje. Na tiskovni konferenci 3.7.2006 v veliki dvorani na MOP smo idejno zasnovo te variante tudi javno predstavili. V letu 2007 in 2008 smo pod pokroviteljstvom MOP sodelovali na usklajevalnih sestankih s Savskimi elektrarnami. Vztrajali smo na stališču, ki ga zagovarjamo še danes, da gre v strokovno presojo lahko samo varianta, ki že v izhodišču ne krši veljavne zakonodaje in referendumske volje.  Nobena strokovna komisija  v demokraciji ne more ovreči strokovno pripravljene, politično sprejete in z referendumom potrjene odločitve o zavarovanju. Predlagali smo, da se strokovno preveri varianta, ki zadošča pravno veljavnim kriterijem. Na zadnjem sestanku so predstavniki Savskih elektrarn povedali, da se o tem ne morejo odločati sami, ter da nas bodo o tem obvestili preko ministrstva.  Od tedaj, čeprav je minilo že več kot pol leta, na odgovor še vedno čakamo. Zanima nas tudi, kako poteka uresničevanje zahtev evropske komisije v zvezi z Uredbo o Naturi 2000.

V upanju da se kmalu srečamo vas lepo pozdravljamo

 

Odbor za rešitev Save Dolinke       Društvo za okolje in prostor Bled         Lista za ljudi in prostor

Janko Rožič, predsednik                za Miha Žvan                                  mag. Slavko Ažman,
                                                                                                                      podžupan občine Bled

 

PS. :

Ob Vaši izjavi o civilnih iniciativah in zasebnih interesih, pa naj tokrat rečemo samo, da so vsi naši napori, kljub hudim pritiskom in velikemu odrekanju  posvečeni izključno obrambi javnega interesa. Da bi dokazali da je problem rešljiv, smo šli tako daleč, da smo pripravili  drugačno varianto projekta in to zastonj, medtem ko so bila na drugi strani porabljena ogromna sredstva davkoplačevalcev, ne samo za projekte, ki uničujejo okolje, kršijo zakonodajo in evropske standarde, temveč za drage PR agencije in njihove  obsežne akcije “prepričevanja” svetnikov in ljudi.

Odgovor na članek Antona Koselja v Delo FT in GGlas-priloga Gorenjska

Nekateri se ne morejo sprijazniti, da akumulacije v Brjeh in Brejah ne bo

 

Ko smo brali članek o HE Moste (bolj sodi v kategorijo bloga) v prejšnji številki priloge Moja Gorenjska, prej pa v Našem stiku in potem v Delovi prilogi FT, smo se odločili odgovoriti na nekaj nesmiselnih, zavajajočih in žaljivih trditev gospoda Antona Koselja iz Vrbe. Ravno zaradi stila in žaljivosti pisanja se nam odgovor najprej ni zdel smiseln, saj bi od direktorja uspešne družbe pričakovali malce več spoštljivosti, zrelosti in etične drže.  Potem smo ugotovili, da živita dva Antona Koselja, eden je iz Žirovnice in je direktor Hidroelektrarne Moste, in drugi iz Vrbe. Predvidevamo, da se pod člankom v septembrski prilogi in v drugih sorodnih podpisuje Anton Koselj iz Vrbe.

Razlago besedne zveze „ekološko čisto okolje“ bomo prepustili strokovnjakom, zaenkrat pa so vsi vprašani le v smehu zmajevali z glavo. Oglejmo si druge resne dileme. Ministrstvo je junija letos res odstopilo od pogajanj med Savskimi elektrarnami in Odborom za rešitev Save Dolinke (v nadaljevanju Odbor) z izgovorom, da se  Odbor ne drži dogovora o primerjavi projekta  HE Moste, ki ga  predstavljajo že od začetka, in alternativnim in inovativnim našim projektom celostne prenove HE Moste, ki ohrani dolino Brje v celoti in predvideva bistveno manjše, lahko celo prekrito kompenzacijsko jezero na savski terasi v bližini Blejskega mostu proti Lescam (koruzno polje).  Po želji ministrstva in HE Moste bi na ta način o usodi Brja odločala peščica presojevalcev brez upoštevanja referendumske volje Blejcev leta 2004, ki so se s skoraj 63% (na ožjem območju Bleda pa s skoraj 80 %) izrekli za ohranitev zaščitenih območij Brja in Piškovice.

Referendumsko vprašanje se je glasilo:»Ali ste za to, da se zavrne Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki ukinja režim varovanja na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?«

Torej referendum ni bil proti elektrarni, kot trdi gospod Koselj, temveč je le ohranil zaščito bogate naravne dediščine in izjemne naravne čistilne naprave v dolini v neposredni bližini Bleda. Naj obudimo spomine in povemo, da je junija 2004 skupina 12 svetnikov občine Bled izglasovala sklep, da se iz omenjenega odloka izvzame obe območji in s tem omogoči izgradnjo kompenzacijskega bazena, ki bi potopil obe mokrišči. V Odboru že od leta 1998, ko je bil prvi poizkus HE Moste poplaviti dolino, zagovarjamo obnovo in ohranitev HE Moste brez kompenzacijskega bazena v Brjeh. Zaradi na referendumu izglasovanega nasprotovanja potopitvi doline je občina Bled izgubila celo pravico uporabe odlagališča Podmežakla (k čimer so prispevali tudi predstavniki občine Žirovnica), a dobra posledica tega je bil pospešeno zgrajen center za ločevanje odpadkov na Bledu in odvoz smeti v Ljutomer.  Od takrat je v naši občini bistveno manj divjih odlagališč, odpadki pa se zbirajo ločeno, kar je velika pridobitev.

To, da Odbor nima niti enega strokovnega argumenta za nasprotovanje uničenju naravnega spomenika, je druga zavajajoča trditev g. Koselja. Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (Uradni list RS 01503-10/98) NIsprejel Odbor, sprejel ga je občinski svet na eni izmed svojih sej na podlagah strokovnjakov Zavoda za varstvo narave iz Kranja. To, da hočemo ohraniti naravni spomenik, se nam NE zdi nagajanje, bolj podobno nagajanju je, če nekdo išče vse mogoče in nemogoče razloge za ukinitev varovanja zaradi  povečanja vrednosti neke gospodarske družbe z omejeno odgovornostjo. Ob tem pa v medijih žali in blati vse, ki se z njim ne strinjajo, vse skupaj pa je okrašeno z veliko mero podcenjevanja in cinizma. Za to najema propagandne agencije in manipulira z mediji. Moralno pač močno zavržno početje. Sprašujemo se, kdo torej dela škodo državi Sloveniji: tisti, ki spoštuje njene odloke ali tisti, ki išče načine in razloge za njihovo ukinitev? Tisti, ki je za zagotovitev spoštovanja odlokov in zakonov prisiljen zahtevati referendum ali tisti, ki bi želel  sprejeti zakon, da se referendumska volja ljudi razveljavi?

Tretja navedba omenja turizem.  Ali bodo Brje turistično urejene (karkoli že to pomeni) ali ne, bo prvi presojal Zavod za naravo RS. Na podlagi njegovih smernic bi morala za ureditev poskrbeti najprej Občina Bled. Ker pa občini kronično primanjkuje denarja, bomo verjetno morali za ureditev in ohranitev poskrbeti odgovorni posamezniki, združeni v Društvo za varstvo okolja Bled. Zato smo  pripravili odkup zemljišča v Brju, tudi zato, da bi lažje, z lastnim vložkom, kandidirali na projektih in razpisih. Ohraniti sonaravno krajino zahteva določena sredstva, potrebno je skrbeti za košnjo, ukrepe proti zaraščanju. Gre za iskanje ekonomskih učinkov višjega okoljskega standarda  in sprejemljive rabe prostora. Pestrost nasploh ne more biti le nadležno breme, temveč velik izziv in priložnost za lokalno skupnost in državo. K turistični rabi Brja in Brej (nasprotni breg) bi se lahko vključila tudi Občina Žirovnica. Občini bi v sodelovanju lahko uredili učno pot in skupaj zgradili  brv namesto jezuter s tem vzpostavili možnost turistične povezave med seboj. 

Zato na tem mestu pozivamo Občino Žirovnica, da tudi sama poskrbi za zavarovanje doline na svoji strani. Nudimo ji lahko vso pomoč.  Lehnjakotvorni izviri, s katerimi je dolina Brje  bogata,  so eden od prednostnih habitatov v EU, ki bi jih morala varovati NATURA 2000, vendar pa zaradi političnih razlogov leta 2004 do tega (še) ni prišlo. Opozarjamo tudi, da mopedisti, ki se vozijo po Brejah, kršijo uredbo o prepovedi vožnje po naravnem okolju in bodo, tudi s pomočjo odgovornih posameznikov, za svoje početje primerno kaznovani.

Neprijetno nam je gospoda Koselja in bralce spominjati na tragedijo na Blanci, zato o turizmu na akumulacijah in ob njih sploh ne bomo razpravljali. Za nas je bila zajezitev od nekdaj le gospodarski objekt in lahko je namenjen le temu. Verjamemo, da je kvalitetna turistična ponudba  možna le v naravnem okolju.

Ali je neprimerno, če legalno ustanovljeno društvo kupuje zemljišče? Nasprotovanje nakupu je tudi nasprotovanje opravljanju dejavnosti društva.  Društvo za varstvo okolja kupuje zemljišče, ki se nahaja v zaščitenem območju v občini Bled. V nobenem od veljavnih prostorskih aktov občine na tem zemljišču ni omenjena kaka druga raba, niti niso predvidene druge dejavnosti, npr. elektrarne, ceste… Uporaba tega zemljišča bo omogočala osnovno dejavnost društva, to je varstvoin skrb za sonaravni trajnostni razvoj tega območja in naravnega okolja.. Koliko nepremičnin imajo druga slovenska društva in ali do sedaj to ni bil problem? Zakaj gospoda Koselja ne moti npr. lastninaTurističnega društva Lesce, kjer naj bi  na delu njihovih zemljišč zraslo hotelsko-apartmajsko naselje v vrednosti najmanj 250 milijonov evrov? Zaradi nakupa zemljišča v Brjeh smo spremenili tudi statut društva in z dodatnim členom omejili prodajo le tega. Zemljišče se ne bo moglo pod nobenim pogojem odtujiti.  Nakup bomo izvedli  s pomočjo odgovornih posameznikov, ki znajo ceniti naravo.  Več o podrobnosti nakupa lahko izveste na naši spletni strani www.zavest.net.

Kolikor vemo in spremljamo dogodke okoli obnove HE Moste, ni bila v nobeni projektni dokumentaciji, javni razgrnitvi, propagandnem gradivu in celo na predstavitvah HE Moste skupaj z agencijo Informa Echo, omenjena sanacija oz.čiščenje  zamuljene moščanske akumulacije, ki je eden najhujših ekoloških problemov Slovenije in ogroža zdravje ljudi v okolici in življenje v reki.Na vprašanje o tem na eni od predstavitev na Bledu leta 2004 je bilo s strani Savskih elektrarn rečeno, da bi sanacija stala še nadaljnjih 70 milijonov evrov in da ni predvidena. Iskreno si želimo, da bi ta problem skupnost čim prej rešila in želimo tudi glede tega z veseljem predstaviti svoje rešitve in ideje.  Nerazumljivo nam je, da se v akumulaciji še vedno nabira sporni material  in celo država kot solastnica onesnaževalca ne zagotovi izpolnjevanja zahtev IPPC (Celovito preprečevanje in nadzor onesnaževanja)?

Prešernov duh nas navdihuje pri varovanju našega neizmernega naravnega bogastva Dežele in nas brani pred podleganjem videnju razvoja le skozi pridobivanje novcev,  zato ga bomo brali še naprej.  Zaključimo z enim njegovih verzov:

Le čevlje sodi naj kopitar

 

 

Miha Žvan

Društvo za varstvo okolja Bled

Uvodnik Zavest 5

 

Miro Kapus, predsednik Društva za varstvo okolja Bled

 
Še enkrat: »Zakaj toliko besed okrog Brja?!« Ker gre za zelo resno zadevo. Ne samo za «nekaj nedolžnih rastlinic«, ampak za dolgoročno eksistenčno pomembno območje morda ne samo za ta kot naše domovine. Menda ne bomo omejili vsega »kinča nebeškega« samo na »otoček sredi jezerčka in gradič nad njim«?! Kaj ni mislil že Prešeren na okolje in širšo okolico, ko je poudaril »z okolš'no ta podoba raja«?
 
Krajinska, pestrostna (habitatna) primerjalna prednost Brja v Blejskem kotu, znotraj njegovega urbanega prostora, kmetijskih površin, gozdov in planinskih območij je več kot očitna in se kaže v možnosti sonaravnega, trajnostnega, poučno raziskovalnega, kulturnega, doživljajskega, predvsem »mehkega« turizma. Te možnosti želimo skrbno in z občutkom predstaviti javnosti na različne načine: s knjigo, filmom, učno potjo, brvjo preko Save Dolinke… Zato smo se odločili za nakup parcele na osrednjem območju Brja.
 
Čedalje bolj se zavedamo bistva našega bivanja na zemeljski obli. Našo naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino so nam v hrambo zaupali naši predniki. Velika pestrost majhne Slovenije je v globalnem okviru primerjalna prednost naše države, za trgovce, ki se tega ne zavedajo pa »trgovina s porcelanom«. Nakupa parcele zato ne smemo razumeti kot pridobitev lastnine v ozkem pomenu besede, ampak kot simbol svobode, pristnosti, lastnega zavedanja in vračanja k naravi. Cena za to ni nikdar previsoka!
 
Višji okoljski standard načeloma več stane. Nekatere oblike divjega kapitalizma in uporaba marsikdaj premalo prilagojenih novih tehnologij ogrožajo tudi dosedanje standarde trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja s prostorom in naravnimi bogastvi. Pritisk nezdrave ekonomije in golega pohlepa po dobičku je silovit. Etični princip mu ne sme biti podrejen. Le z etično odgovornostjo lahko rešujemo naravo in s tem tudi sami sebe. Razmere bo potrebno uravnotežiti celovito in v skladu z naravo razviti tudi sklade za naravo.
 
V Društvu za varstvo okolja smo od referendumske zmage izvedli nekaj čistilnih akcij v Brjeh, širši odbor strokovnjakov društva je pripravil študijo za Ministrstvo za okolje in prostor, gradbeni, energetski in prostorski strokovnjaki so izdelali alternativni predlog in idejni načrt prenove HE Moste, ki ohranja zavarovana območja Brja in Piškovice ter rešuje energetsko problematiko. Alternativni projekt je bil predstavljen v lanskoletni številki naše revije in si ga lahko ogledate na naši spletni strani. Pripravili pa smo tudi Opis naravnih posebnosti in usmeritve za upravljanje na območju Brja, ki bo za vse, ki imate naravo radi, zanimivo branje v tej številki Zavesti.
 
Z nakupom parcele v Brjeh želimo člani in podporniki Društva za varstvo okolja Bled in Odbora za rešitev Save Dolinke napraviti še korak dlje in ohraniti ta pester košček našega prostora našim zanamcem neoskrunjen ter ustrezno poskrbeti za gospodarjenje z njim.
 
Vabimo vas, da se nam pridružite!
 

Zakaj bi nezakonito ograjo okrog Vile Rog morali odstraniti?

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec., Lista za ljudi in prostor

Marsikdo se upravičeno sprašuje, kako je mogoče, da po skoraj enem letu nezakonita ograja okrog Vile Rog še vedno ni odstranjena. Poseg je v jasnem nasprotju s prostorskimi akti, ki prepovedujejo vsakršno ograjevanje kakor tudi v nasprotju z Zakonom o vodah, ki zagotavlja prost dostop do priobalnega pasu. Zato je Občina Bled vložila prijavo na ustrezne inšpekcije. Postopek se je zaradi pritožb investitorja precej zavlekel, sedaj pa se tik pred koncem žal ponovno zatika. Kronologija dogodkov:

8.12. 2006 Občina vloži prijavo na Gradbene inšpekcije v Radovljici in Kranju, na kulturni inšpektorat, v vednost tudi ZVKD in ZRSVN.

8.1. 2007 Gradbeni inšpektor z odločbo zahteva rušitev ograje do 31.3.2007

19.1. Investitor se pritoži zoper odločbo na Ministrstvo za okolje in prostor

27.2. Ministrstvo za okolje in prostor vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

 20.4. Gradbeni inšpektor ponovno izda odločbo, na katero se investitor zopet pritoži.

Preko 2000 občanov in obiskovalcev Bleda podpiše poziv Ministrstvu za okolje in prostor, naj v zadevi čim prej odloči in omogoči odstranitev nezakonite ograje.

Ministrstvo pritožbo investitorja dejansko zavrne.

24.05.2007 je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, z rokom 20.06.2007 za odstranitev ograje.

Do odstranitve nezakonito zgrajene ograje še vedno ni prišlo. Po neuradnih informacijah naj bi investitor sprožil upravni spor, ki pa ne zadrži izvršbe, zato ni več ovir za rušitev. Ker ne gre zgolj za črno gradnjo, pač pa tudi za načelno vprašanje prostega dostopa do jezera in ker je ta poseg  upravičeno precej razburil tako občane Bleda kot obiskovalce, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da se nezakonita ograja čim prej odstrani.

V Listi za ljudi in prostor smo zato predlagali, da občinski svet sprejme poziv Gradbenemu inšpektoratu v Radovljici, da brez odlašanja izda nalog za rušitev nezakonito postavljene ograje ins tem omogoči prosti dostop do jezera. Obenem razumemo to kot jasno zavezo Občine Bled, da ne bo »barantala« za višino ograje, ker za to tudi nima zakonske pravice. Prostorski akti so jasni in obvezujoči za vse – tudi za Občino.

Slavko Ažman

(dodatek e-uredništva 21.11.2007) Na seji občinskega sveta občine Bled 15. novembra 2007 so svetniki sprejeli sklep, da se pozove inšpektorat, naj čimprej ukrepa, občinskim službam pa prepoveduje „barantanje z investitorjem o sprejemljivi višini ograje“.

Mivka

Damjan Jensterle, arhitekt 

Blejcem je pomemben blejski prostor, a je najbrž prav, da razmišljamo tudi o sosednjem prostoru, saj od table, da je Bled za nami, ni konec sveta. In ker na oblastniške in kapitalske ideje ni nihče imun, tokrat razmišljam o radovljiškem prostoru.
 
Dne 5.9.2007 pa je bila v mali sejni dvorani občine Radovljica prej omenjena javna obravnava predloga prostorskega reda za občino Radovljica. Občina se trudi hiteti s postopkom, ki poteka po starem zakonu tako zelo, da krajevnim skupnostim ni omogočila sestati se in razpravljati o dokumentu. Razlog za hitrost pa tiči drugje. Po starem zakonu je možno (po zgledu sprememb planov) opraviti nabor želja, predlogov in pobud, jih zapakirati v »dokument« in ga poimenovati
Prostorski red. To z urbanizmom nima nobene zveze, saj urbanizem ni reševanje paketa pobud, pač pa prostorsko načrtovanje. Ali bodo Janezova, Ivanova in Zlatkova parcela zazidljive ali ne, ne more biti razlog za pripravo takega dokumenta, seveda pa zaradi prostorskega načrtovanja lahko tudi te parcele ostanejo zazidljive.
 
V tej točki je ponovno potrebno zaščititi javni interes. Zato odločno protestiram, da se ob cesti Lesce – Bled v območju od hipodroma do odcepa proti Šobcu (območje se imenuje Mivka) zemljiščem spremeni namembnost v stavbna zemljišča, ker:
 
1. je to ustvarjanje nove razpršene gradnje,
 
2. je predlog v nasprotju s urbanističnimi listinami (Atenska listina, agenda MP, Leipziška konvencija, ki je bila podpisana v okviru priprave za  predsedovanje uniji), vse pa utemeljujejo pogoje za širjenje naselij. Ta sprememba je poseg v naravno ločnico med dvema naseljema, ki sta ločeni z dolino reke in terasami nekdanjih meandrov,
 
3. je evidentno, da stavbna zemljišča niso namenjena reševanju in razvoju območja in njegove osnovne namembnosti, to je rekreacijskih površin s konjerejo in vzporednimi dejavnostmi (rekreativno jahanje, hipoterapija, preskakovanje ovir…), 
 
4. sta v določenem območju za turizem, za katerega je predviden LN, najmanj dve naravni vrednoti (rastišči navadne rezike pod hipodromom) ter ekološko pomembno območje z imenom Sava Bohinjka in Sava Dolinka – širše območje sotočja,
 
5. je predlog posledično v nasprotju s študijo, ki jo je pripravil Zavod za varstvo narave Kranj (avtor Metod Rogelj), v kateri so evidentirana mokrišča. Glede na dejstvo, da sta bili dve mokrišči v preteklosti že izgubljeni, je NEDOPUSTNO, da bi kakorkoli vplivali na preostala mokrišča,
 
6. ker menim, da Zavod za varstvo narave pri izdaji smernic ni bil seznanjen, da gre za nov projekt hotelskega naselja ob cesti Lesce – Bled, ki naj bi (po izjavi predstavnice občine) »osmislil turistično cesto Lesce – Bled« ???,
 
7. je to poseg v zaščiteno območje reke Save, saj zaščita zajema ne le reko, ampak vso obrežno območje, vključno z omenjenimi mokrišči.
 
Smemo sklepati, da je tudi sicer v gradivu takih mivk, glenc in peskovnikov še več, poleg bistroumnih nesmislov, da naselje Hraše potrebuje obvoznico. Prav rad bi vedel, tako kot radovljiški občinski svetnik, arhitekt Janez Urbanc, kakšna študija, kakšnega eksperta to utemeljuje. 
 
Menim, da ni primerno vsaki ideji kapitala takoj servilno pripraviti teren. Menim celo, da to ni etično. To pišem zato, da ne bi na koncu od vsega ostala še ena kapitalna napaka.
 
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv