Archive for the ‘Zgodovina’ Category

Avtor(ji): Rozman, Franc (avtor)

Vir: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1984, letnik 32, številka 2/3
Narodna in univerzitetna knjižnica

prenos .pdf datoteke: Baron Schwegel v svojih spominih

Avtor(ji): Pleterski, Maruša (avtor)

Vir: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1988, letnik 36, številka 1/2

Bohinjska Bela v času gradnje bohinjske proge
 

Karlovčan Serafin (nabral in zapisal), 

Vir: Loški razgledi, 1989, letnik 36

Nekdaj so bili ondi, kjer je zdaj Blejsko jezero, jako lepi travniki in vrtovi. Skratka, bil je to pravi zemeljski raj. Stala pa je ondi tudi cerkev Marije Device in okoli nje mnogo bivališč.

Andrej Skvarča se ukvarja z raziskovanjem geometrijskih likov v slovenskem prostoru. Zakaj cerkve, gradovi in druge pomembne točke, ko jih med seboj povežemo z navideznimi črtami tvorijo tako zanimive like? Predavatelj  je uporabljal najmodernejše računalniške pripomočke.

Predavanje je bilo v četrtek, 27.1.2011 v Knjižnici Bled ob 18h.

Članek: Uporaba metra v Sloveniji že pred tisočletji

Posnetek: posnetek predavanja Andrej Skvarča

GEOpedia:  Geopedia-vrisani liki

Revija SRP:  Kapelice, cerkve in samostani

Powerpoint predstavitev: GEOMETRIJSKI LIKI V SLOVENSKI POKRAJINI IN NA BLEJSKEM KONCU MED CERKVAMI

Čolnarji in izvoščki na Bledu so zrasli iz potreb blejskega vsakdanjega življenja. Še danes, čeprav postajajo v vedno večji meri turistična znamenitost, ni povsem prešla njihova stara vloga in pomen. Po času nastanka se obe dejavnosti, ki sta v nekem smislu blejska posebnost, bistveno razlikujeta, čeprav služita, na splošno vzeto, prevozu ljudi, turistov, čolnarji na blejski otok, izvoščki za prijeten izlet okoli jezera ali v bližnjo okolico.

Kdo bi si mislil, da je mična, prijazna cerkvica na otoku Blejskega jezera dala kdaj prvi in pravi povod nameri popolne ali pa vsaj delne osušitve jezera: saj bi bil ta »kinč nebeški« s tem ob vso svojo lepoto, ob ves svoj privlačni prirodni čar!

Cerkev na otoku in izsusitev Blejskega jezera

Vir: Dom in svet, 1917, letnik 30, številka 3/4

Bled v ožjem pomenu obsega cerkveno in politično občino, župnijo in županstvo Bled. To ime je skupno ime za celo kotlino, oziroma za vasi, ki leže ob obrežju blejskega jezera, to so vasi: na severu Grad (kjer je župna cerkev in šola) in Rečica s prijazno cerkvijo na gričku, pod njim pa lep gradič Grimšče, na jugu Mlino , proti vzhodu Želeče in Zagorice . Vasi so zelo lepe, zlasti ob glavnih ulicah oziroma cestah so kar nasejane lepe vile z mičnimi vrtovi. Celo kmečke hiše vedno bolj izgubljajo svoj gorenjski značaj in se utegnejo počasi — kar je pač škoda za idilični  značaj Bleda — izpremeniti v gosposke vile.— Največja stavba na Bledu je krasno ležeči grad kneza Windisch-Graetza na Mlinem, najkrasnejši sta pač vili „Bella" v Želečah in „Pongračeva" v Zagoricah, da ne omenjam drugih, ki kakor gobe po dežju rastejo iz tal.

Bled nekdaj in sedaj. Prijateljem "slovenskega raja" spisal Frančišek Kimovec

Natisnila Katoliška Tiskarna 1908

Da bi dobili geološko podlago za raziskavo toplih vrelcev na Bledu,

Anton Grimšičar: Zapiski o geologiji Bleda – Notes on the geology of Bled

Vir: Geologija, 1955, letnik 3, številka 13

Če hočemo govoriti o Bledu v staroslovanskem obdobju, je smiselno, da v obravnavo zajamemo celotni prostor Blejskega kota. Gre za ozemlje, ki se razprostira od Mežakle na severu do Jelovice na jugu in od Pokljuke na zahodu do Save Dolinke na vzhodu. Tu je nastala, skozi vse staroslovansko obdobje živela in hkrati z njim prenehala župa Bled. Kako se je v resnici imenovala, če je sploh imela neko ime, verjetno ne bomo nikoli izvedeli.

Andrej Pleterski: (povzetek) ŽUPA BLED v reviji KRONIKA, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1984, letnik 32, številka 2/3

Celoten tekst: Nevidna srednjeveška Evropa-Župa Bled

avtor:Amand Schweiger-Lerchenfeld,  Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen, 1889, založil A. Hartleben na Dunaju