Archive for the ‘Zgodovina’ Category

BARON SCHWEGEL V SVOJIH SPOMINIH

Avtor(ji): Rozman, Franc (avtor)

Vir: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1984, letnik 32, številka 2/3
Narodna in univerzitetna knjižnica

prenos .pdf datoteke: Baron Schwegel v svojih spominih

BOHINJSKA BELA V ČASU GRADNJE BOHINJSKE PROGE

Avtor(ji): Pleterski, Maruša (avtor)

Vir: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1988, letnik 36, številka 1/2

Bohinjska Bela v času gradnje bohinjske proge
 

Nastop Blejskega jezera

 

Karlovčan Serafin (nabral in zapisal), 

Vir: Loški razgledi, 1989, letnik 36

Nekdaj so bili ondi, kjer je zdaj Blejsko jezero, jako lepi travniki in vrtovi. Skratka, bil je to pravi zemeljski raj. Stala pa je ondi tudi cerkev Marije Device in okoli nje mnogo bivališč.

Vse drugo je bilo lepo v redu, le pokopališča še niso imeli. Morali so torej mrliče drugje zagrebati.
 
Neke jako prijetne poletne noči, ko se vaščani pozno v noč zunaj, blizu cerkve, hlade in o vsakovrstnih rečeh pomenkujejo, zasliši se sem od cerkve jako mil pa otožen glas: »Naredite in pripravite še pokopališče, ako ne, bode se samo.« Ta glas se je ponavljal trikrat in vsakokrat močneje.
 
Vaščani pa, prevzetni kakor so bili, se ne zmenijo mnogo za to svarilo, temveč reko: »Tem bolje, naj se le naredi pokopališče samo, ga pa nam ne bode treba.«
 
In glej! Drugo jutro, ko se prikaže veličastno solnce izzad gora, lesketa se ondi, kjer so bili poprej lepi in cvetoči vrtovi i travniki, prelepo bisernato jezero s cerkvico Marije Device v sredi.

GEOMETRIJSKI LIKI V SLOVENSKEM PROSTORU: Andrej Skvarča

Andrej Skvarča se ukvarja z raziskovanjem geometrijskih likov v slovenskem prostoru. Zakaj cerkve, gradovi in druge pomembne točke, ko jih med seboj povežemo z navideznimi črtami tvorijo tako zanimive like? Predavatelj  je uporabljal najmodernejše računalniške pripomočke.

Predavanje je bilo v četrtek, 27.1.2011 v Knjižnici Bled ob 18h.

 

 

Članek: Uporaba metra v Sloveniji že pred tisočletji

Posnetek: posnetek predavanja Andrej Skvarča

GEOpedia:  Geopedia-vrisani liki

Revija SRP:  Kapelice, cerkve in samostani

Powerpoint predstavitev: GEOMETRIJSKI LIKI V SLOVENSKI POKRAJINI IN NA BLEJSKEM KONCU MED CERKVAMI

 

 

 

Čolnarji in izvoščki na Bledu

Čolnarji in izvoščki na Bledu so zrasli iz potreb blejskega vsakdanjega življenja. Še danes, čeprav postajajo v vedno večji meri turistična znamenitost, ni povsem prešla njihova stara vloga in pomen. Po času nastanka se obe dejavnosti, ki sta v nekem smislu blejska posebnost, bistveno razlikujeta, čeprav služita, na splošno vzeto, prevozu ljudi, turistov, čolnarji na blejski otok, izvoščki za prijeten izlet okoli jezera ali v bližnjo okolico.

Pojav blejskih čolnarjev je treba postaviti daleč v zgodovino, izvoščki pa so na Bledu pojav modernega časa in posledica turističnega razvoja.
 
 
Avtor: Božo Benedik
 
vir: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1984, letnik 32, številka 2/3

Cerkev na otoku in izsušitev Blejskega jezera

Kdo bi si mislil, da je mična, prijazna cerkvica na otoku Blejskega jezera dala kdaj prvi in pravi povod nameri popolne ali pa vsaj delne osušitve jezera: saj bi bil ta »kinč nebeški« s tem ob vso svojo lepoto, ob ves svoj privlačni prirodni čar!

In vendar se je ob času, ko tujski promet ni igral še nobene vloge, sprožilo kar naenkrat to vprašanje. In nenadoma kot se je  pojavilo, je tudi izginilo s površja. Naloga zgodovinarja pa je, beležiti take, same po sebi sicer malenkostne pojave, ki so pa za krajevno zgodovino zanimivi in so pravzaprav dostikrat le rahel odmev velikih zgodovinskih dogodkov, ki so pretresali svet, in jih le v tej zvezi moremo docela umeti in prav oceniti.

 

Cerkev na otoku in izsusitev Blejskega jezera

Vir: Dom in svet, 1917, letnik 30, številka 3/4

 

Bled nekoč in sedaj

Bled v ožjem pomenu obsega cerkveno in politično občino, župnijo in županstvo Bled. To ime je skupno ime za celo kotlino, oziroma za vasi, ki leže ob obrežju blejskega jezera, to so vasi: na severu Grad (kjer je župna cerkev in šola) in Rečica s prijazno cerkvijo na gričku, pod njim pa lep gradič Grimšče, na jugu Mlino , proti vzhodu Želeče in Zagorice . Vasi so zelo lepe, zlasti ob glavnih ulicah oziroma cestah so kar nasejane lepe vile z mičnimi vrtovi. Celo kmečke hiše vedno bolj izgubljajo svoj gorenjski značaj in se utegnejo počasi — kar je pač škoda za idilični  značaj Bleda — izpremeniti v gosposke vile.— Največja stavba na Bledu je krasno ležeči grad kneza Windisch-Graetza na Mlinem, najkrasnejši sta pač vili „Bella" v Želečah in „Pongračeva" v Zagoricah, da ne omenjam drugih, ki kakor gobe po dežju rastejo iz tal.

Bled nekdaj in sedaj. Prijateljem "slovenskega raja" spisal Frančišek Kimovec

Natisnila Katoliška Tiskarna 1908

Zapiski o geologiji Bleda-Notes on the geology of Bled

Da bi dobili geološko podlago za raziskavo toplih vrelcev na Bledu,
smo detajlno kartirali bližnjo okolico. Na osnovi tega podajamo stratigrafski
in tektonski pregled Okolice Bleda in nekaj pripomb o nastanku vrelca Toplice na Bledu.

Anton Grimšičar: Zapiski o geologiji Bleda – Notes on the geology of Bled

Vir: Geologija, 1955, letnik 3, številka 13

Župa Bled

 

Če hočemo govoriti o Bledu v staroslovanskem obdobju, je smiselno, da v obravnavo zajamemo celotni prostor Blejskega kota. Gre za ozemlje, ki se razprostira od Mežakle na severu do Jelovice na jugu in od Pokljuke na zahodu do Save Dolinke na vzhodu. Tu je nastala, skozi vse staroslovansko obdobje živela in hkrati z njim prenehala župa Bled. Kako se je v resnici imenovala, če je sploh imela neko ime, verjetno ne bomo nikoli izvedeli.

Andrej Pleterski: (povzetek) ŽUPA BLED v reviji KRONIKA, Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 1984, letnik 32, številka 2/3

 

Celoten tekst: Nevidna srednjeveška Evropa-Župa Bled

 

 

Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen

avtor:Amand Schweiger-Lerchenfeld,  Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen, 1889, založil A. Hartleben na Dunaju

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv