Archive for the ‘Bled’ Category

Predlog za uvrstitev Bleda v UNESCO naravno in kulturno dediščino

 

Po 40 letih je v junija letos na Bledu spet potekal kongres PEN, mednarodne zveze pisateljev. Poleg rednih točk kongresa so udeleženci sestavili tudi apel za zaščito kulturne krajine Bleda in njegove okolice, naslovljen na Vlado Republike Slovenije:

»Delegati zbrani na 71. kongresu mednarodnega PEN ponovno odkrivamo enkratno lepoto kulturne krajine Bleda, zato predlagamo Vladi Republike Slovenije, da Bled z njegovo okolico razglasi kot kulturno naravno dediščino in naredi vse, da bi se kot tak ohranil prihodnjim rodovom doma in po svetu. Zaradi tega naj predloži organizaciji UNESCO, da ga sprejme pod svojo zaščito.«

Pobudo je podpisalo 70 delegatov nacionalnih PEN centrov s celega sveta. Svojo podporo je zagotovila tudi predstavnica UNESCO Slovenije, ki je bila prisotna na kongresu.

Na svoji zemlji

 

Za živali in rastline Save Dolinke zapisal Miha Žvan

Dobri ljudje z Bleda ste lani v začetku jeseni dokazali, da vam ni vseeno, kaj se dogaja pri nas v dolini in ste nam z referendumom (plebiscitom) vrnili našo avtonomijo. Hvala Vam! Vsi naši predstavniki so bili izjemno veseli ob zmagi in upali smo, da je s tem napad na naše ozemlje za vedno zaključen, da bomo živeli naprej v miru in sožitju.

Ni minilo še niti eno leto, ko so naši nasprotniki prišli na dan z novimi idejami. Projekt potopitve se nadaljuje, dolino so razdelili na cone, kar nekako spominja na vašo zadnjo vojno pred 60 leti, ko so si države razdelile zasedene pokrajine in vsaka je vzela nekaj zase, mesto sem, mesto tja. Ograditi življenjski prostor z zidom pa spominja na živalski vrt, na Berlin, v zadnjem času tudi na Izrael, na Bledu pa je bil poskus za zaselek Grad. Naravo in tudi človeka nekateri postavljajo v neenakovreden položaj, nekdo lahko tu živi, nekdo ne, čeprav isti narod ali pa vsaj ista vrsta! Zakaj imajo nekateri ljudje oziroma živa bitja pravico do življenja, druga pa ne? Potopili bi večino doline, majhen košček močvirja pa bi ogradili z nasipom in jarkom! 

Ustvarjanje umetnih con-getov v naravi ni bilo nikoli možno in za rastline ter živali v močvirju, stisnjenem ob breg, jarek in nasip, bi bil to konec. Prebivalci doline živimo skupaj, svobodno, odvisni smo drug od drugega in od tukajšnje narave. Voda bi upadla, odtekla v jarek, močvirje bi se osušilo, 10m visok nasip bi odvzel jutranje sonce, na področje bi se počasi selile gozdne rastline in drevesa, orhideje in rezika pa bi propadli. 

Zato vas ponovno pozivamo, da ustavite ta nesmiselni projekt in nam že končno pustite živeti po naše, uvrstite nas med območja, ki so varovana v okviru Nature 2000 in nas pridite kdaj pa kdaj obiskat.

Še enkrat HVALA Vam in prosimo Vas, da nadaljujete z bojem za naš obstanek!

 

… in postreferendumski uspehi?

 

Marjan Kalan

Kaj je skupina, ki je zagovarjala ohranitev doline, zanjo storila? In kaj vsi, ki so podprli referendumski ZA za njeno ohranitev? Verjetno vas ni prav malo, ki menite, da je že sam referendumski uspeh izpolnil poslanstvo. Prav toliko pa je tudi teh, ki menite, da je bilo obilo izgovorjenega in malo storjenega.

Pa nismo stali povsem križem rok. Pripravili smo kar nekaj izletov po dolini in Bledu z okolico, sodelovali na krogu prijateljstva, organizirali čistilne akcije (gozdarska čistilna akcija, pospravljanje žur prostorov), eko-kolesarili, kresovali … In kovali načrte za dolino.
A ljudje, ki smo jim zaupali v vodenje naš kraj, nas vedno najdejo nepripravljene. Tako smo se, namesto z osnovnim poslanstvom, ukvarjali s problemi žičnice, vile Vintgar, Pikonovo kmetijo, nespametnim prometnim znakom, Plemljevo hišo, Vezeninami, Mercatorjem, obvoznico, divjimi smetišči, morenami, Stražo, zaselkom Grad, TVD Partizanom … In mnogokrat opazovali nerazumnost »poklicanih« ter razočarano ugotavljali, da nekatere službe delujejo povsem v nasprotju s svojim poslanstvom. Zato sem že sedaj odločen, da se v prihodnje ne želim več ukvarjati s tovrstnimi problemi. Za to bom poskrbel takrat, ko bo čas. Trezno, obdan z informacijami, bom šel na volitve.

Gre za dejstvo, ki ga ne moremo zanemariti, da se z našim denarjem plačanim veljakom postavljamo po robu šele, ko nam to dopušča čas. In, da je to glasilo ugledalo luč sveta po mnogih predelavah zaradi pomanjkanja denarja. Dejstvi, ki nista tuji vsem, ki se prostočasno ukvarjate s kulturo, gasilstvom, športom …

Pred treznim pozivom na občinske volitve,ki nas čakajo v prihajajočem letu, pa: Vsi, ki imate vizijo pozitivnega spreminjanja (urejanja) kulturne, okoljske, rekreacijske in obče bivanjske klime v občini – priključite se nam!

 

Peticija za vrnitev Doma TVD Partizan krajanom Bleda in njegovi namembnosti

 

Ljuba Kapus, Anica Klinar, Aco Arsov, Ana Marija Kovač, Polona Soklič, Cvetka Arh, Lidija Kozelj, Ivanka Berčan,Tanja Rupel, Karin Van Bakel, Mitja Zupan

 

Peticija je bila oktobra 2005 poslana županu občine Bled, gospodu Jožu Antoniču, Športni Uniji Ljubljana, gospodu Radu Cvetku, Ministrstvu za šolstvo in šport, gospodu Milanu Zveru, Vladi RS, gospodu Janezu Janši in javnosti

Dom TVD Partizan na Bledu, prvotno Sokolski dom, ki je bil zgrajen 1931. leta, je bil v parku v centru kraja desetletja duša Bleda in njenih prebivalcev. Njegova lokacija je pravzaprav osrčje kraja in s tem tudi v duhovnem smislu izjemna za kraj in krajane. Društvo TVD Partizan in z njim stavba sta dolga leta bistveno prispevala k zorenju blejskih otrok in mladih s svojo intenzivno dejavnostjo na športnem in tudi na kulturnem področju. Bogatil ni le življenja mladih v kraju, temveč je s svojem odrom dolgo časa predstavljal tudi center kulturne in zabavne dejavnosti. 

Intenzivno razmišljanje o njegovi prenovi v osemdesetih letih je zamrlo s pričetkom pravnega postopka glede lastništva, ko se je TVD Partizan Slovenije reorganiziral v Športno unijo Slovenije. Žal Bledu v tem postopku ni uspelo doseči, da bi Dom postal ponovno last lokalne skupnosti. Glede na dejavnost Športne unije pa ne vidimo nobenega razloga, da Dom s svojim poslanstvom ne bi mogel nadaljevati. Prepričani smo, da bi Športna unija in lokalna skupnost zmogli toliko moči, da bi stavbo obnovili v tolikšni meri, da bi bila športnorekreativna, vzgojna in kulturna dejavnost v njej spet mogoča.

Zato smo zgroženi nad dejstvom, da lastnik svojo lahko pridobljeno lastnino želi prodati. S tem dejanjem bi po našem mnenju prišlo do velikega oškodovanja našega kraja. 

Bled nujno potrebuje kulturni dom ali dom krajanov, mnoga aktivna društva so brez svojih prostorov in so prisiljena gostovati po hotelih, za knjižnično dejavnost plačuje občina visoke najemnine. Društva in organizacije, ki izvajajo različne preventivne programe za zdravo življenje, ki skrbijo za humanitarno dejavnost in pomoč ljudem v stiski, ki promovirajo strpne in humane medosebne odnose v družbi, so prisiljena iskati prostore za svojo dejavnost tudi izven kraja. 
Bled zaradi nenehnih podobnih izgub v preteklih letih, če se izrazimo simbolično, izgublja svojo dušo. Prebivalci v taki situaciji počasi izgubljajo zavest pripadnosti kraju in občutja varnosti svojega doma. Skupnost in njeno vodstvo pa izgubljata zaupanje ljudi in s tem sposobnost ustvarjanja dobrih pogojev za delo in življenje v prostoru.

Zemljišče, kjer stavba stoji, je rob blejskega parka in predstavlja varovano območje, v katerega se ne sme posegati. Zato bi se moral kupec, če bo do prodaje vseeno prišlo, zavedati, da sprememba namembnosti v tem prostoru ni mogoča. Pričakujemo, da bo možne poskuse v tej smeri vodstvo občine preprečilo, če bo potrebno tudi s široko podporo občanov.

Čeprav moramo spoštovati dejstvo, da je Športna unija zakonito postala lastnik objekta, ki ga je v preteklosti z lastnim trudom ustvarilo lokalno prebivalstvo, verdarle ne moremo sprejeti takšnega odnosa, ki bi posledično povzročil finančno okoriščenje institucije na državni ravni na račun duhovnega osiromašenja kraja. Zaradi tega pričakujemo in zahtevamo od države in vlade, da posreduje pri dogajanju in omogoči, da bosta stavba in dvorana služili prvotnemu športnorekreativnemu, kulturnemu in vzgojnemu namenu in potrebam občanov Bleda.

Zaradi navedenega pozivamo:

1. Športno unijo, da takoj ustavi postopek prodaje dvorane in naredi vse, da dvorana služi svojemu prvotnemu namenu. Športna unija naj v skladu s svojo dejavnostjo prične z aktivnostmi za potrebno sanacijo in uvajanje programov športnorekreativnih in drugih dejavnosti v skladu s svojimi vseslovenskimi programi. Če Športna unija ni sposobna vzpodbuditi take aktivnosti, naj dvorano dolgoročno prepusti v upravljanje lokalni skupnosti, kakor je bilo v obdobju pod lastništvom Zveze TVD Partizana Slovenije. Prepričani smo, da bodo krajani Bleda, njihova društva, gospodarstvo in Občina našli moč in sredstva, da domu povrnejo dušo in ponovno oživijo njegovo povezovalno vlogo.

2. Od Občine pričakujemo in jo pozivamo, da vztraja pri varovanju tega območja in ne popusti pod pritiski za spremembe namembnosti ali prostorskih ureditvenih planov, ki jih bodo seveda hoteli doseči tisti, ki bi želeli iz lokalni skupnosti iztrgano dobrobit spremeniti v prostor za posameznikom donosne dejavnosti. Kot se sliši, je možno, da bi stavbo in zemljišče kupila igralnica in tako v centru Bleda pričela z dejavnostjo, ki ima lahko izrazito negativen socialen in duhoven vpliv za kraj in v njem mnogokrat povzroči veliko povečanje zasvojenosti in drugih negativnih družbenih pojavov. Med mladimi se ob novodobnih igralnicah s prostori z igralniškimi avtomati močno zmanjšajo učinkoviti preventivni dejavniki v kraju. Zavedamo se legitimne pravice igralnice do rešitve svojega prostorskega problema, vendar je za to potrebno najti rešitev izven strogega centra kraja.

Kot člani Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti menimo, da bi občina s tem, da bi dovolila spremembo namembnosti sodelovala pri dokončni odtujitvi stavbe krajanom in njenemu namenu in sama neodgovorno pomagala še dodatno poslabšati pogoje za psihosocialno, duševno in fizično zdravje svojih občanov, še posebno mladih.

3. Čeprav moramo spoštovati dejstvo, da je Športna unija zakonito postala lastnik objekta, ki ga je v preteklosti z lastnim trudom ustvarilo lokalno prebivalstvo, verdarle ne moremo sprejeti takšnega odnosa, ki bi posledično povzročil finančno okoriščenje institucije na državni ravni na račun duhovnega osiromašenja kraja. Zaradi tega pričakujemo in zahtevamo od države in vlade, da posreduje pri dogajanju in omogoči, da bosta stavba in dvorana služili prvotnemu športnorekreativnemu, kulturnemu in vzgojnemu namenu in potrebam občanov Bleda.

Pripis: Peticijo je podprlo več društev in mnogo posameznikov.
 

Krajani Mlina vztrajamo pri boljši varianti izgradnje južne obvoznice

 

Začasni vaški odbor Mlino

 

Krajani Mlina se z gradnjo južne blejske obvoznice strinjamo, ker je za Bled nujno potrebna, ne pa tudi s predlagano varianto, ki gre skozi vas po izjemno neugodni trasi: tesno mimo stanovanjskih hiš, po obdelovalni zemlji in od vasi loči 27 stanovanjskih objektov.

Zato še enkrat predlagamo veliko boljšo varianto spornega dela obvoznice, ki je za vas manj moteča in tudi ne ogroža sosednjih vasi. S to varianto se tudi izognemo hrupu in onesnaževanju vasi ter odboju zvokov od hribov proti vasi in jezeru, ki bi krajane in turiste zelo motil. Večji del vasi leži v bregu, na dva dela jo razpolavlja potok Jezernica, obvoznica pa bi jo še dodatno presekala in uničila Mlinsko polje, ki predstavlja zadnja ravna obdelo-valna zemljišča.

Po naši varianti obvoznice, ki naj bi potekala mimo čistilne naprave in zbirnega centra odpadkov, bi bili stroški gradnje celo manjši od predvidenih, ker bi za dostop do teh objektov lahko uporabljali isto cesto. Izognili bi se tudi: gradnji mostu čez Jezernico, gradnji viadukta in križišča na Savski cesti, gradnji na najbolj ilovnatem terenu pod Pristavo, gradnji zaščitnih ograj, uničenju kakovostnih kmetijskih površin in poslabšanju kvalitete bivanja krajanov in turistov.

Znova opozarjamo tudi na silno občutljivo območje jezerske sklede. Načrtovana obvoznica se preveč približa jezeru. Na področju pod Pristavo, kjer bi potekala cesta, je teren ilovnat in drseč. Domačini poznamo primer, ko so pred leti tja navozili gradbeni material porušenega hotela Park, ki je v nekaj letih zdrsel 20 metrov nižje proti Savi. Na istem področju na več mestih pronica voda iz jezera. Kdo bo nosil odgovornost za posledice, če se z jezerom kaj zgodi? Ledinski imeni Ilovše in Blato imata svoj pomen!

Zato predlagamo, da cesta poteka takole: iz predora med Stražo in Dobro goro naj se spelje v predor pod Mlinskim poljem za hriboma Kozarca in Dobra gora na priključek ceste za Bohinj, Mlinska cesta pa naj gre v obstoječem nivoju preko nje, saj takšna ne bo motila ne prebivalcev in pešcev in ne divjadi.

Za turiste je izredno zanimiva sprehajalna pot po Mlinski cesti skozi vas, kjer si ogledujejo vaške znamenitosti, nato jih vodi pot čez Mlinsko polje, ki je edini večji kos zelene površine v vasi. Sprehajalci tu uživajo v varnem in mirnem sprehodu s čudovitim pogledom na strugo reke Save Bohinjke, na vasi Selo in Kupljenik, na Talež in Jelovico. Vsak dih svežega zraka jim vrača razpoloženje in zdravje. Na tem prostoru se v miru pase tudi divjad, ki ima preko Mlinskega polja dostop do gozdov Straže in Dobre gore.

Menimo, da načrtovani posegi na območju naše vasi niso le problem stalno naseljenih prebivalcev vasi Mlino, pač pa je problem širši in zadeva kvaliteto bivanja krajanov širše in kvaliteto celotnega turizma Slovenije, ne samo Bleda.

Postopki izsiljevanja upravičenosti predlagane variante se vlečejo že več let kljub oporekanju prizadetih krajanov. Pripominjamo, da je bil že sam predlagani variantni predlog nezakonit, saj kot prizadeti stalni prebivalci nismo bili povabljeni ne pisno in ne osebno na njegovo obravnavo. Smatramo, da je nesprejemljivo in nezakonito, da se že na začetku izključi prizadete krajane in zasebne lastnike zemljišč, kjer naj bi potekala predvidena trasa ceste. Zato smo na zadnjem sestanku lastnikov zemljišč ob prisotnosti župana Občine Bled, g. Antoniča, soglasno sprejeli sklep za našo varianto obvoznice.

Kot prizadeti občani in vaščani, kar dokazujemo z 213-imi osebnimi podpisi, predlagamo, da predlagatelj in člani Občinskega sveta Občine Bled pred dokončno odločitvijo še enkrat pretehtajo in skupaj s krajani Mlina sprejmejo sklep o izgradnji variante, kot jo predlagamo. To je edina možnost za vsestransko sprejemljiv koncept izgradnje južne blejske obvoznice.

 

Ohranjanje okolja – novogradnja. Kje je prava mera?

 

Jožef Dijak, stanovalec Koritnega

Potreba po vse hitrejšem razvoju in strah, da nas bo vlak napredka pustil ob strani, da bodo investitorji odšli drugam, če jim ne bomo dali priložnosti … Vse to naj bi bili argumenti, ki se jih poslužujejo politiki, da bi nas prepričali o nujnosti posegov v prostor. Kljub takim in podobnim „argumentom“, pa je vredno prisluhniti notranjemu glasu ali pa zdravi kmečki pameti, ko gre za tako daljnosežne posege.

Poskus gradnje blokov na Koritnem je bil civilni družbi dobra šola, kakšnih nizkotnih metod se lahko poslužujejo tisti, ki jih izvolimo, da bi v našem imenu vladali in se odločali. Od zavajanja javnosti z nepopolno dokumentacijo ob razgrnitvah posegov v prostor, širjenja polresnic, ignoriranja zakonodaje in pristojnih uradov za prostor in za varovanje okolja do prikrivanja uradnih dokumentov in odločb.

Politiki na položajih naj se zavedajo, da bodo tako postopanje plačali z izgubo glasov na prihajajočih volitvah, velja pa poudariti tudi odgovornost občinskih uradnikov, ki morajo v prihodnje za nepravilnosti, prikrivanja in nedopustno sodelo-vanje z investitorji odgovarjati s svojim delovnim mestom in tudi pred zakonom. Na novo izvoljeni politiki vse premalo bdijo nad svojimi zbirokra-tiziranimi ekipami, ki imajo vpliv na dogajanja na občinskih nivojih. Lobiranje ali pa že kar spletkarjenje tako lahko sega v kroge projektivnih birojev, nepremičninskih podjetij in celo do odvetniških in notarskih pisarn. Pogosto svojo vlogo odigrajo tudi sorodstvene vezi, kar je moralno nedopustno. Izpostaviti bi bilo potrebno tudi mešetarje z zemljo, ki že predolgo gulijo občinske mize. Vendar pa si jih na novo izvoljeni politiki ne upajo kar tako odstraniti, saj ne vedo, do kod vse segajo njihove lovke, po drugi strani pa bi ta veter veljalo obrniti v lastna jadra. Občinski uradniki, ki so na položajih že zelo dolgo, se zdijo nepogrešljivi, saj se najbolje znajdejo v birokraciji, ki so jo sami zgradili. Na te položaje bi bilo potrebno kadrovati odgovorne in poštene ljudi.

In kaj lahko ob tem storimo? Poleg pazljive odločitve, komu bomo namenili volilne glasove, se informirajmo o dogajanjih v občini predvsem pa pravočasno preglejmo prostorske razgrnitve v občini in v krajevnih skupnostih in pravočasno vnašajmo pisne pripombe in mnenja ob takih razgrnitvah. O razgrnitvi se posvetujmo z ljudmi, ki jim zaupamo. Vsaka zapisana pripomba lahko bistveno vpliva na razumnost projektov v naši občini. In nasprotno, za projekte brez zdravega razuma bo kriva pripomba, ki ne bo napisana ali pa naše malodušje. Zavedajmo se, da bodo take posege čutili tudi naši otroci in vnuki.

Kaj pa novinarji? Čeprav se na prvi pogled zdi, da so to le zapisovalci dogodkov in nevtralni poročevalci, pa so med novinarji zelo velike razlike. Včasih se ne morem znebiti občutka, kako nekatere medijske hiše v svojih prispevkih navijajo za eno stran ali pa prepogosto pozabljajo omenjati bistvene stvari. 

Lahko, da novinar to stori nenamerno ali pa v želji, da bi njihov članek izpadel bolj atraktiven ali pa morda zaradi želje po višjem honorarju. Vedeti moramo, da so nekateri novinarji in uredniki plačani tudi iz občinskih proračunov, če že ne direktno, pa vsaj posredno. Mislim pa, da je novinarska etika večine novinarjev tako visoka, da se bodo sami prečistili. Le tako bodo obdržali naše zaupanje.

Bodimo pazljivi na polresnice, ki preplavljajo dnevno časopisje. Najnevarnejši so članki in priloge, ki se bistveno ne ločijo od običajne novice oziroma od poučnoinformativnega sestavka, v resnici pa so prikrita reklama neke družbe. Posebej bodite pozorni na bahave priloge z barvitimi slikami. Take priloge imajo navadno prikrit ekonomskopropagandni značaj. Najbolj zavajajoči so članki z različno oblikovanim, vendar vsebinsko enakim sporočilom, ki se ponavljajo v več različnih medijih. Namenjeni so spreminjanju javnega mnenja o neki zadevi. Za ta namen lahko izrabijo celo dokumentarna gradiva, ki vsebujejo prikrito reklamno sporočilo. Na žalost širjenje resnic ni tako intenzivno financirano.

Informacije pridobivajmo zato iz več različnih virov in tudi od ljudi, ki jim zaupamo in si ustvarimo čim bolj objektivno resnico o stvari.

Tudi ko kupujemo zemljo za gradnjo, se predhodno prepričajmo, če ni to območje zaščiteno z okoljevarstvenimi akti, saj posamezniki dobesedno ignorirajo zakone in izkoriščajo neinformiranost ljudi, prodajajo zemljo kot zazidljivo, kasneje pa krivdo za nezazidljivost zvračajo na ljudi, ki se zavzemajo za ohranjanje okolja. Še celo več, zazidljivost pogojujejo z izvedbo zazidalnega načrta, ki vsebuje nedopustne zgradbe, navadno stanovanjske bloke. Tako zlahka razcepijo mnenja ljudi, ki nato vzroke za nezazidljivost vidijo na napačni strani. Pravi vzroki so v nerealnih zazidalnih načrtih, ki bi porušili ubranost okolja in ne bi zagotovili ustrezne infrastrukture za običajno pregosto naseljenost, ki pa jo povzročajo prav taki projekti. Ali so posegi v okolje res podprti z realnimi potrebami? Kje so spiski mladih družin? Le-te ne bi našle domov v takih blokih, saj so ti navadno projektirani kot apartmaji (kar se v razgrnitvah navadno ne vidi) in so njihove cene nedostopne mladim družinam. Taka gradnja je namenjena predvsem premožnejšim kupcem iz drugih krajev, tudi iz tujine, ki pa bi ta stanovanja koristili za občasni prikriti turizem brez koristi za občino.

Na Bledu in v okoliških vaseh bi zazidalni načrti morali upoštevati vsaj osnovna načela skladnosti. To pa je v prvi vrsti velikost stanovanjskih objektov, ki ne smejo izstopati, še manj pa biti podobni „klasičnim“ stanovanjskim blokom.

Kaj pa trgovski center? Pri gradnjah zahtevamo vsaj približno prilagojenost objektov okolju. Pri projektih velikih centrov, podobnim velikim konzervam, ki navadno zakrivajo pogled na velik del obstoječega kraja, pa slišimo čuden argument, da imajo oni pač tak slog gradnje objektov, da je to njihova razpoznavnost. Zunanjost teh zgradb bi veljalo prilagoditi v prvi vrsti obstoječemu okolju in se nato še vprašati, ali tako obsežnost res rabimo. Prepoznavnost investitorjev pa naj se vidi predvsem z vsebino objekta.

Upam, da vas bodo moja razmišljanja spodbudila in vam ne bo vseeno, kaj se dogaja, pa čeprav v sosednji vasi.

 

Poziv bralcem

 

Naša želja je, da vas spodbudimo k pisanju in objavljanju svojih idej, zamisli, znanj in videnja naše lokalne stvarnosti v našem časopisu. Vabimo vas, de se lotite vsebin in problemov s strokovnega vidika, nekateri z vidika osebnih stališč in pogledov, nekateri pa ste gotovo pravi humoristi ali satiriki in pripovedovalci šal. Vsi prispevki, ki bodo v skladu z našim poslanstvom, bodo za nas dobrodošli in jih bomo z veseljem objavili.

Vaše prispevke, rešitve in odgovore pošljite na naslov:

Društvo za varstvo okolja Bled,
Mlinska cesta 3

4260 Bled,

zavest.bled@gmail.com

Varovanje blejske Save je visoka stopnja človekove zavesti

Dr. Tone Wraber, redni univ. prof. v pokoju

Energijo seveda potrebujemo, o tem ne moremo dvomiti. Postavlja pa se zelo aktualno vprašanje, kaj še lahko žrtvujemo za potešitev vedno večje energijske žeje. Zelo aktualno zato, ker nekoč ni bilo tako. Ko so gradili, npr. dravske in druge naše starejše elektrarne, se to vprašanje še ni zastavljalo, vendar pa je minilo že več kot pol stoletja od tedaj, ko se je slovenska javnost uprla energijski izrabi Bohinjskega jezera in že tedaj glasovala v prid ohranitvi naravne dobrine. 

V živem spominu je še odločitev iste javnosti, da zaradi potreb po energiji ne bomo žrtvovali doline Soče nad Tolminom. V novembru 1965 sem se udeležil tridnevnega simpozija o družbeno-ekonomski upravičenosti gradnje HE Trnovo. Ko že nekaj let berem ali poslušam zagovornike gradnje HE Moste, se še živo spominjam razlogov, s katerimi so tedaj zaradi vršne energije utemeljevali potrebo po gradnji HE Trnovo. Brez nje naj bi nam grozil električni mrk, »življenje ob sveči«, kar pa se kljub neuresničeni gradnji sploh ni zgodilo, Soča pa še vedno teče energijsko neizrabljena, a živa. Tudi tedaj so se zagovorniki gradnje dobrikali javnosti z enostranskim poudarjanjem delnih koristi od gradnje in z omalovaževanjem stališč njenih nasprotnikov. Poslužili so se celo prekinitve električnega toka na večernem zasedanju, na simpozij pa pripeljali svoje pristaše, da so med nastopi nasprotnikov gradnje divje žvižgali in vpili. Bila je prava ponovitev znamenite »tople grede«.

Zgodba se ponavlja. Dovolj je, da se spomnimo dosedanjih javnih razprav o gradnji spodnje HE Moste ali pa preberemo sluzasto lepljivo vsebino sporočila za medije Modro sožitje (Savske elektrarne, 5.oktobra 2004 in 13. septembra 2005). Zagovorniki gradnje tudi tokrat javnost iz-postavljajo enostranskim ali celo zavajajočim informacijam. 

Ker nisem energetik, pišem izključno v imenu zagovornikov varovanja krajine z njenimi živimi in neživimi naravnimi danostmi ter iz etičnih razlogov. 

Argumenti okoljevarstvenikov so prepričljivi in v današnjem času še posebej aktualni. O argumentih je bilo v našem primeru že dovolj povedanega, zato jih ne bom ponavljal. V prvem trenutku se morda marsikomu zde nepomembni, zanemarljivi, simbolni (saj res, koliko je v denarju vreden Triglav kot simbol slovenske dežele?) in zato brez materialne vrednosti. V resnici pa pomenijo klic k sožitju z naravo, k medsebojnemu sožitju vseh ljudi in k višji stopnji zavesti, od katere je v končni posledici odvisen tudi materialni obstoj človeške vrste.

Človeštvo je do takšnega spoznanja potrebovalo tisočletja. Danes se ga vse bolj zavedamo, čeprav je stvarnost od njega mnogokrat še vedno oddaljena. Človeška sebičnost, lahko bi jo imenovali tudi egoizem (človeške) vrste, je še vedno velika, kljub vse pogostejšim slabim izkušnjam. 

Narava in človek kot njen del se sicer spreminjata, večkrat tudi neugodno, vendar ni pametno, da človek kot razumno bitje pri tem nerazumno sodeluje. Aesontius docet. Soča uči. Od izvira do Tolmina skoraj neokrnjena, nas spodbuja pri naravoohranjevalnih prizadevanjih. Verjamem, da bo ostala takšna tudi blejska Sava.

 

Sodelujmo pri oblikovanju občinske razvojne in prostorske strategije

Ana Marija Kovač, svetnica liste Za ljudi in prostor

Občina Bled pripravlja za sprejem dva ključna dokumenta – razvojno in prostorsko strategijo, ki bi nam morala omogočiti zdrav in trajnosten razvoj, zato je pomembno, da se aktivno in pozorno vključimo v oblikovanje obeh dokumentov. Pomembno je, da pri tem v čim večjem številu sodelujejo vse organizacije in vsa civilna družba, organizirana po krajevnih skupnostih, društvih ali drugače. Občina naj ne objavi le nujnega obvestila, ki zadosti le postopku, ampak naj vse prebivalce večkrat in na različne načine povabi k sodelovanju. Zakaj je nekaterim v občinski strukturi to tako težko doumeti in izvajati, saj smo vendar vedno znova priče stiskam, ki izhajajo iz delovanja, ki teh principov ne upošteva?

Po zakonu so občine dolžne skrbeti za načrtovanje prostora. Na nivoju lokalnih skupnosti je pri načrtovanju potrebno nameniti povezovanju različnih interesov skupnosti kar največ posluha, saj edino tako povezovanje lahko pozitivno vpliva na prostor in ljudi v njem.

Potrebno je bolj pozorno, bolj prizadevno in bolj odprto predstavljanje in usklajevanje prostorskih dokumentov, saj mora javnost razvojne načrte razumeti in tudi sooblikovati, šele potem jih lahko sprejme za svoje.

Zasebno financiranje izdelave občinskih prostorskih aktov je dopustno le, kadar to izboljša tudi javno dobro. Načrtovalci morajo z uporabniki prebivalci vzpostaviti kar najbolj konstruktivne odnose. Vedno bolj ozaveščena javnost se mora kot aktivni partner vključevati v soodločanje o prostorskih zadevah. Glavni porabniki prostora so ljudje, ki tu živijo, zato jim je potrebno nameniti dovolj vplivno vlogo pri celovitem načrtovanju prostora.

Ljudje in prostor, v katerem živijo, predstavljajo najgloblje povezano vrednoto. Tukaj živimo od mnogih dejavnosti, v prostoru se prepletajo različne proizvodne dejavnosti, turizem, kmetijstvo in gozdarstvo, pa tudi izobraževanje in kultura. Jasno je, da tukaj živimo ljudje z različnimi interesi, vsi pa smo usodno vezani na jezero in na neokrnjeno naravo.

Proizvodna dejavnost lahko črpa iz okolja samo na način, ki ni v nasprotju z vitalnimi interesi kraja. Proizvodnja naj se s svojim delovanjem čim bolj skladno in ekološko neoporečno vključi v okolje. To je najmanj, kar lahko storimo za človeka in okolje danes, ko se skoraj vsakodnevno srečujemo z ekološkimi težavami oziroma kar katastrofami.

Hoteli na primer ne morejo živeti le za svoj ozek interes, pač pa morajo prisluhniti tudi interesom kraja. V nasprotnem škodijo kraju in s tem dolgoročno tudi sebi. Prostorska strategija Save, za primer, ki predvideva pozidavo zelenih planot okoli jezera, je za dolgoročno turistično go-spodarjenje na najvišjem nivoju nevarna in nesprejemljiva.

Enako velja za kmetije. Če kmetje ne vidijo interesa v turizmu (kot npr. ekološka pridelava hrane, ki zalaga vse hotele, lahko predstavlja najvišjo kategorijo ponudbe), če ne morejo sodelovati v njem in imeti od njega tudi korist, potem seveda ne morejo spoštovati in razumeti interesov hotelirjev.

Tudi šolstvo, tako mednarodna Poslovna šola Bled kot tudi Višja šola za turizem morata najti svojo partnersko vlogo v prostoru. V verigi sobivanja morata v skladu s svojim izobraževalnim poslan-stvom prispevati h kakovostnemu razvoju kraja.

Zavedam se, da je težko poenotiti poglede, vendar je potrebno odpreti in poglobiti sporazumevanje med vsemi, ki imajo interes v tem prostoru. Če bo dovolj zmožnosti vživljanja v potrebe in razmi-šljanja drugega, če bo dovolj razumevanja za prostor in ljudi v njem, potem imamo možnost takega razvoja, ki bo prijazen za vse in bo puščal enake ali celo boljše možnosti tudi prihodnjim generacijam.

V občinskem svetu se seveda odvija politika, gre za interese skupin ali posameznikov, ki imajo pravico do soodločanja. Premalo pa je upoštevano javno dobro, ki je namenjeno vsem občanom. Vse preveč je občinska politika pisana na kožo investitorjem, ki prihajajo k nam.

Ali smo kot skupnost določili pogoje, pod katerimi smo pripravljeni sprejeti vprašljive darove tistih, ki prihajajo s svojimi interesi? Kaj pričakujemo, kakšen je interes kraja, kako ga bomo uveljavili in do katere mere smemo popuščati pri pogajanjih?

Vstopili smo v veliko skupnost, ki nam odpira meje Evrope. Ali se zavedamo prednosti, ki jih imamo v primerjavi z okoljsko močno razvrednoteno Evropo? Nekatera naša podjetja so to že dojela. Ali bodo dojela tudi dolgoročne potrebe kraja, v katerem živimo? Povedati jim moramo, da bodo dobrodošla in uspešna le, če nas bodo razumela. Tega do sedaj nismo čutili, ker nismo mi postavljali pogojev, pač pa so jih oni nam. Se vam zdi to prav?

 

Pismo delavk bivšega podjetja Vezenine Bled

 

Na Bledu potrebujemo spodobno živilsko trgovino. Ali potrebujemo tudi velik trgovski center?

Vezenine Bled so bile v preteklosti zelo poznana tekstilna tovarna, cenjena doma in tudi v tujini. Odlikovala se je s kvalitetnim oblikovanjem dekorative in konfekcije.

S pogodbo 19. 9. 1994 je Sklad za razvoj prodal Vezenine sedanjemu lastniku Antonu Maglici s Klanca pri Kozini. V obratih Vezenin v Kočevju, Ilirski Bistrici, Vipavi in na Bledu je bilo tedaj zaposlenih 600 delavcev. Delavci iz obratov Vipava in Bled smo zaradi premalo izplačanih plač v takratnem znesku od 600.000 do 800.000 Sit postali skupni lastniki enotnega poslovnega deleža. Ob podpisu pogodbe naj bi naše interese zastopal sindikalist Aleksander Bartol.

Po dveh letih novega lastništva so se pričela odpuščanja delavcev, velik del delavcev ni prejel nikakršnih odpravnin. Po pripovedovanju delavk iz Vipave jim je bilo s strani lastnika in kadrovnika ponujeno 30 000 sit z besedami »Vzemite, ali pa 10 let ne boste dobil nič«. Odpuščanje se je nadaljevalo, 20. 5. 1999 nas je bilo še 100, 24. 3. 2005 nas je ostalo le še 47 delavcev, ki še upamo na družabnikovo pravično izplačilo. S strani kadrovika Jakoba Pora smo od junija 2003 dobivali ponudbe za »prodajo idealnega dela skupnega poslovnega deleža« za ceno, na katero nismo mogli pristati. Nekateri so bili svoj delež prisiljeni prodati za smešno nizko ceno, saj niso imeli sredstev zapreživljanje. Kadrovik, naš nekdanji sodelavec in sedanji svetnik Liste za požarno varnost naj bi bil zelo aktiven tudi pri prodaji zemljišč na območju Vezenin.

Zakaj je prišlo do takega zloma Vezenin? Celotno premoženje je lastnik Anton Maglica dobil, po našem mnenju, za zelo nizko ceno, vsekakor je za enkrat večji znesek že kmalu prodal polovico poslovne stavbe Mercatorju. Celotno premoženje je obsegalo: poslovno stavbo na Bledu, stavbo stare barvarne, stavbo stare vezilnice, novo vezilnico z novimi stroji (takrat vredne 5 milijonov mark), obrat v Vipavi , počitniške hiše na Cresu, osem stanovanj na Bledu, Eva butik v pasaži Maksimarketa v Ljubljani z visoko vredno zalogo, dve trgovini na Bledu, skladišče z visoko vredno zalogo gotovih izdelkov (prti, zavese, čipke …).

Lastnik je vse premoženje postopoma prodajal, vendar so Vezenine kljub temu venomer izkazo-vale negativno bilančno stanje in dolgove. Na kranjskem sodišču bo vložena zahteva za izbris podjetja iz sodnega registra. Torej Vezenin ni več. In denarja za odpuščene delavce tudi ne.

Pač pa si je v tem času Anton Maglica pridobil obilo premoženja. Poleg podjetja v Kozini je lastnik hotela in igralnice v Ankaranu, v času propadanja so Vezenine kupile podjetje Veletekstil s petnajstimi trgovinami po Sloveniji. In, glej ga, šmenta, kot beremo v Blejskih novicah, september 2005, zdaj Veletekstil kupuje Vezenine. Predstavnik pa lažnivo izjavlja, da so delavcem izplačali vse odpravnine in ostala izplačila ter poravnali vse terjatve. Magličina podjetja se torej kupujejo med seboj. Ne zdi se nam čudno, da pristojni državni organi preiskujejo njegovo poslovanje oz. poslovanje njegovih podjetij. Sumijo na oškodo-vanje družbenega premoženja.

Sprašujemo se, ali so Vezenine res mrtve zaradi neproduktivnosti ali zato, ker se je denar prelival drugam. Vezenine ga niso imele za nadaljevanje dela, ne za pošteno izplačilo delavcev, gospod Anton Maglica ga ima očitno dovolj, da pričenja z novim zanesenjaškim projektom na Bledu, izgradnjo številnih varovanih stanovanj. Ali bi bila to res varovana stanovanja, če mu bo dovoljeno graditi, lahko le ugibamo.

Prizadeti smo Občinski svet in župana prosili za pomoč, a je naša prošnja ostala brez odziva. Razočarani smo, saj z Vezeninami odhaja ne le del blejske zgodovine, temveč tudi del občinske dobrobiti, življenjskega standarda v našem kraju in čudi nas, da občina še naprej stavi na investicije takih podjetnikov, kot je lastnik bivših Vezenin. Ali mu naši predstavniki res še zaupajo, ali od njegovih projektih, ki so slabi za Bled, vidijo tudi lastne interese?

Upamo, da se bo sodstvo v naši državi zganilo in rešilo odtujeno premoženje, ki ga v Sloveniji ni malo.

47 lastnikov skupnega poslovnega deleža Vezenin Bled

Pripis: 47 delavcev Vezenin Bled, ki so ostali brez zaposlitve, lastnik pa jim noče izplačati poštenih deležev iz skupnega poslovnega deleža, je poslalo na Občinski svet dopis za pomoč ob njihovih težavah ob likvidaciji podjetja. Komentar svetnika Dominika Lavriča na njihov dopis (iz Zapisnika 21. redne seje Občinskega sveta Občine Bled) pa je bil:
»Strokovne službe občine bi morale skrbeti, da nam take dopise ne pošiljajo na stroške občine. Gre za zlorabo nekaterih, ali upravičeno ali neupravičeno, in zaradi tega naj z občine taki dopisi ne prihajajo več. V njem je navedenih veliko obtožb na Jakoba Pora.«

Toliko o občutljivosti naših izvoljenih svetnikov ob osebnih tragedijah njihovih občanov ter o njihovem občutju odgovornosti za preprečevanje podobnih nemoralnih poslovanj.

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv