Archive for the ‘Bled’ Category

…Na Mlinem ob Blejskem jezeru zavijemo južno proti vasi Selo pri Bledu. Pred vasjo se severozahodno od ceste dviguje greben Straže (642 m), ki ga gradijo drobnozrnati masivni dolomiti anizijske starosti….

Renato Vidrih, Vili Rakovc: Kalcit s Straže pri Bledu, vir: Scopolia Supplementum Leto: 2006, številka 3

Ta idilična naravna pokrajina je bila že

Ob koncu 10. in v začetku 11. stoletja je nastopil za blejsko ozemlje čas velikih sprememb.

►BLED v FEVDALNEM OBDOBJU DO KONCA 18. STOLETJA_ferdo gestrin_1984

vir: Digitalna knjižnica Slovenije

Leži na Gorenjskem ob vznožju Pokljuke, ime nosi po Bledu. Jezero je tektonsko ledeniškega izvora in leži na nadmorski višini 475 m. Dolgo je 2120 m in široko 1380 m, ima površino 1,45 km², najglobja točka pa je v globini 30 m. Povprečna letna temperatura je 12°C. Najvišjo temperaturo 25° C doseže voda v juliju. Večjih naravnih pritokov jezero nima, napaja ga le nekaj studencev, največji je potok Mišca v Zaki. Na Mlinem iz njega izteka potok Jezernica. Termalni vrelci v severovzhodnem delu so zajeti v treh plavalnih bazenih – Grand hotela Toplice, hotelov Park in Golf.

Otoček sredi jezera je edini naravni jezerski otok v Sloveniji. V daljni preteklosti je bilo na otoku svetišče staroslovanske boginje Žive, ki naj bi ga varovala Bogomila in Staroslav.  Nad jezerom na strmi skali stoji Blejski grad. Jezero je pomembna turistična točka, znano je tudi po mednarodnih veslaških tekmovanjih. Posebnost Blejskega jezera so tudi turistični čolni, imenovani pletne.

Blejsko jezero leži v kotlini čelne kotanje nekdanjega Bohinjskega ledenika. Relief okoli jezera se je oblikoval že v pleistocenu, ko je Bohinjski ledenik v več sunkih prekril ta del kotline. Ob dokončnem umiku je zapustil za seboj več pasov čelnih moren.

Jezero je bilo v začetku obsežnejše in je imelo odtok proti dolini Save Bohinjke. Tektonsko in ledeniško poglobljeno dno, Grajski hrib, Straža, Osojnica in otoček so v debelozrnatem masivnem dolomitu. Na Grajski skali, južnem robu Straže in v manjših krpah nad Bohinjsko Belo je ohranjen greben neoschwagerinskih apnencev iz srednjega permija (265 miljonov let). V tem apnencu so najbolj pogoste fuzulinidne luknjičarke, morske gobe, neoschwagerine. O močnem neotektonskem delovanju pričajo hipotermalni vrelci pod Grajskim hribom.

V jezeru živi vodna postranica (Gammarus lacustris). Ugotovljenih je 19 ribjih vrst.

viri: Wikipedia,

Društvo za varstvo okolja Bled

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti bomo obeležili delovno

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se odločili, da mednarodno leto biotske raznovrstnosti obeležimo delovno, z akcijami, ki se bodo temeljito odrazile tudi v naravi. Načrtujemo odstranitev tujerodnega japonskega dresnika z obal blejskega jezera. Odkupili bomo parcelo v Brju in na njej izvedli košnjo mokrotnih travišč, ki se sedaj zaraščajo. Brje je mokrišče v dolini Save Dolinke, za ohranitev katerega si prizadevamo že več let. Evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika smo prosili za podporo našim aktivnostim in za spodbudo Ministrstvu za okolje in prostor, da naj Brje vključi v Naturo 2000. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti, načrtujemo v sodelovanju z učenci s kredami izpisati sporočilo leta biotske raznovrstnosti po sprehajalni poti ob blejskem jezeru.

Japonski dresnik je tujerodna invazivna vrsta, ki se širi ob vodah in na drugih odprtih zemljiščih. Je hitro rastoč in preraste vse prvotne rastline. V zadnjem času ga je vse več tudi na obali blejskega jezera. S svojo velikostjo zakriva poglede, zapira dostope do vode in spreminja značilni ambient Bleda. Akcija odstranjevanja je bila načrtovana že za 15. 5., vendar smo jo zaradi dežja morali premakniti na 5. 6. 2010. V akciji bodo sodelovali tudi Infrastruktura Bled, Občina Bled, Biotehniški center Naklo in Zavod RS za varstvo narave.

Najpomembnejše aktivnosti društva so povezane z ohranitvijo doline Save Dolinke. Naj spomnimo, da so leta 2004 občani Bleda na občinski referendumu z 62%, lokalno na Bledu z 79% glasov podprli zavarovanje Brja – mokriščnega dela doline. V letošnjem letu bomo odkupili parcelo v Brju. Najpomembnejši predeli Brja se zaraščajo. Košnja močvirnih travišč se kmetom ne izplača. V društvi smo mnenja, da skrb za naravo ni samo naloga države, temveč naloga vseh nas. Narava nam vsem prinaša koristi. Prevzeti želimo del skrbi in odgovornosti zanjo. Upamo, da se nam bodo občani in organizacije pridružili pri zbiranju denarja za nakup zemljišča. V nadaljevanju pa si želimo tudi celovitejšega pristopa k ohranjanju doline in pridobitve evropskih sredstev iz LIFE projektov za ta namen.

Brje je zavarovano kot naravni spomenik. Evropska komisija je po pregledu slovenskih območij Natura 2000 zahtevala, da Slovenija v Naturo uvrsti tudi Brje, ki je bilo izbrisano iz prvotnega predloga. Uvrstitev v Naturo 2000 je pogoj za pridobitev evropskih LIFE sredstev za urejanje in ohranjanje narave. Društvo za varstvo okolja Bled je o svojih prizadevanjih obvestilo evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika. Zaprosili smo ga, da naj Republiko Slovenijo spodbudi k dopolnitvi omrežja Natura 2000 po zahtevah Evropske Komisije. Menimo, da bi moralo biti mednarodno leto biotske raznovrstnosti še dodatni razlog in spodbuda za to, da je tudi država bolj aktivna pri ohranjanju narave.

Društvo veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju občanov. Vsako leto organiziramo več predavanj na temo varstva narave in okolja. Ob letošnjem posebnem letu pa smo center Bleda okrasili z otroškimi risbami na temo biotske raznovrstnosti. Na pomoč so nam prijazno priskočili Osnovna šola Bled, Vrtec Bled in Srednja šola Jesenice ter lastniki izložbenih oken in oken lokalov. Izdelki bodo v juniju razstavljeni tudi v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti pa načrtujemo v sodelovanju z OŠ Radovljica s kredami izpisati geslo letošnjega leta po sprehajalni poti ob jezeru pod gradom.

Geslo Mednarodnega leta biotske raznovrstnosti je:

Žaba je povezana z vrabcem, vrabec je povezan z jabolkom, jabolko je povezano s hrastom, hrast je povezan s tuno, tuna je povezana z veverico, veverica je povezana s teboj.

http://ec.europa.eu/environment/biodiversity/campaign/index_sl.htm

Od 8. septembra do 8. oktobra je na občini Bled na ogled predlog prostorske strategije občine. V tem času se na ta predlog lahko dajo pripombe. Ena od zanimivih stvari je kabinska žičnica na Zatrnik…

Javna obravnava bo 3. oktobra ob 17h v Festivalni dvorani. http://obcina.bled.si/

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec., Lista za ljudi in prostor

Marsikdo se upravičeno sprašuje, kako je mogoče, da po skoraj enem letu nezakonita ograja okrog Vile Rog še vedno ni odstranjena. Poseg je v jasnem nasprotju s prostorskimi akti, ki prepovedujejo vsakršno ograjevanje kakor tudi v nasprotju z Zakonom o vodah, ki zagotavlja prost dostop do priobalnega pasu. Zato je Občina Bled vložila prijavo na ustrezne inšpekcije. Postopek se je zaradi pritožb investitorja precej zavlekel, sedaj pa se tik pred koncem žal ponovno zatika. Kronologija dogodkov:

8.12. 2006 Občina vloži prijavo na Gradbene inšpekcije v Radovljici in Kranju, na kulturni inšpektorat, v vednost tudi ZVKD in ZRSVN.

8.1. 2007 Gradbeni inšpektor z odločbo zahteva rušitev ograje do 31.3.2007

19.1. Investitor se pritoži zoper odločbo na Ministrstvo za okolje in prostor

27.2. Ministrstvo za okolje in prostor vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

 20.4. Gradbeni inšpektor ponovno izda odločbo, na katero se investitor zopet pritoži.

Preko 2000 občanov in obiskovalcev Bleda podpiše poziv Ministrstvu za okolje in prostor, naj v zadevi čim prej odloči in omogoči odstranitev nezakonite ograje.

Ministrstvo pritožbo investitorja dejansko zavrne.

24.05.2007 je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, z rokom 20.06.2007 za odstranitev ograje.

Do odstranitve nezakonito zgrajene ograje še vedno ni prišlo. Po neuradnih informacijah naj bi investitor sprožil upravni spor, ki pa ne zadrži izvršbe, zato ni več ovir za rušitev. Ker ne gre zgolj za črno gradnjo, pač pa tudi za načelno vprašanje prostega dostopa do jezera in ker je ta poseg  upravičeno precej razburil tako občane Bleda kot obiskovalce, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da se nezakonita ograja čim prej odstrani.

V Listi za ljudi in prostor smo zato predlagali, da občinski svet sprejme poziv Gradbenemu inšpektoratu v Radovljici, da brez odlašanja izda nalog za rušitev nezakonito postavljene ograje ins tem omogoči prosti dostop do jezera. Obenem razumemo to kot jasno zavezo Občine Bled, da ne bo »barantala« za višino ograje, ker za to tudi nima zakonske pravice. Prostorski akti so jasni in obvezujoči za vse – tudi za Občino.

Slavko Ažman

(dodatek e-uredništva 21.11.2007) Na seji občinskega sveta občine Bled 15. novembra 2007 so svetniki sprejeli sklep, da se pozove inšpektorat, naj čimprej ukrepa, občinskim službam pa prepoveduje „barantanje z investitorjem o sprejemljivi višini ograje“.

Damjan Jensterle, arhitekt 

Slavko Ažman, podžupan občine Bled, Lista za ljudi in prostor

Ena od ključnih posebnosti Bleda je, da se tu narava in arhitektura ne samo dopolnjujeta, temveč tudi prežemata in nadgrajujeta. Kako bi izgledal otok brez stavb in grajska skala brez gradu? Tudi v teh najbolj izbranih, simbolnih točkah Bleda arhitektura podeli naravi tisti ključni poudarek.

Dejstvo pa je, da je v preteklosti dostikrat prišlo do prenagljenih in premalo premišljenih odločitev, ki so grobo posegle v ta občutljivi prostor. V Listi za ljudi in prostor smo mnenja, da je na prostorskem področju nujno dolgoročno načrtovanje in ne stalni popravki in posegi v PUP na pobudo posameznih investitorjev in to brez upoštevanja vpliva takih posegov na celoto. Seveda je potrebno upoštevati tudi interese investitorjev, vendar pa morajo biti novi objekti umeščeni v prostor tako, da bodo prispevali h kakovosti življenja na Bledu in ne da bodo prostor trajno siromašili.

Na našo pobudo bo v sodelovanju z občinama Bled in Gorje, Ministrstvom za okolje in prostor v novembru potekala arhitekturno urbanistična delavnica, v okviru katere bodo priznani slovenski strokovnjaki pripravili izhodišča za dolgoročni prostorski načrt obeh občin. Z arhitekturno urbanistično delavnico želimo zaustaviti proces pustošenja blejskega prostora. To je najbolj zanesljiva in hitra pot do kakovostnih splošnih in konkretnih prostorskih usmeritev in idejnih rešitev. Urbanistični, arhitekturni, krajinski, prometni, turistični, pravni, ekonomski, socialni in drugi strokovnjaki delavnice bodo ob sodelovanju najširše javnosti pripravili odgovore na ključne urbanističnih dileme, kot so prenova vaških jeder, ureditev jezerske obale in zmanjšanje obremenitve jezera, določitev območij, kjer so možnosti za razvoj določenih dejavnosti ter ureditev prometa vključno z vprašanjem garažnih hiš, promenade in obvoznic.

Trasa južne obvoznice je v glavnem sicer že določena z državnim lokacijskim načrtom, vendar pa je predviden potek izredno neugoden predvsem za krajane Mlina. Od delavnice pričakujemo konkretne strokovne predloge, ki bodo sprejemljivi za vse občane Bleda – torej tudi Mlinane. Ministrstvo za okolje in prostor se je s takim načinom izboljšanja izvedbe južne obvoznice strinjalo, saj to ne bi pomenilo zamika izvedbe južne razbremenilne ceste. Skupaj s strokovnjaki delavnice bomo občani Bleda in Gorij proučili tudi najprimernejšo traso severne razbremenilne ceste. Šele ko bo izbrana nalokalni ravni, bo država lahko uvrstila v načrt financiranja tudi severno obvoznico, ki bo prometno bolj obremenjena in cenejša od južne. Potrebni sta obe.

Da bo delavnica dejansko upravičila velika pričakovanja je pomembno sodelovanje vseh, ki nam ni vseeno za prostor Bleda in Gorij.
 

Četrtek, 22.11.2007 ob 17.00 uri: Sprejem udeležencev s strani županov obeh občin in odprtje delavnice; Posvet: PROSTORSKI VPOGLEDI NA BLEDU IN V GORJAH; Trajnostni razvoj, v katerem so naravne in kulturne vrednote konkurenčna prednost.

Petek, 23.11.2007 ob 20.00:  Predstavitev razvojnih interesov gospodarstvenikov na Bledu in v Gorjah

Sobota, 24.11.2007 ob 20.00: Predstavitve in pogovor: Parki in zavarovana območja, izziv trajnostnega razvoja: Triglavski narodni park in Notranjski regionalni park

Nadaljevanje delavnice bo v času od 10.1. do 13.1.2008