Pismo Antona Koselja Delo FT in odzivi, Blejci : HE Moste, kdo bo močnejši

 

Blejci : HE Moste, kdo bo močnejši?

 

Hidroelektrarna Moste na Savi Dolinki obratuje že od leta 1952, zato je potrebna obnove in posodobitve. To je edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji in je namenjena proizvodnji električne energije z akumulacijskim bazenom, ki zadošča za tedensko izravnavo pretokov. Strojnica elektrarne leži na drsečih tleh in bodo vsi posegi za njeno zavarovanje dragi in tudi ne trajni. Na podlagi strokovne študije je bil izoblikovan predlog obnove in dograditve, ki predvideva gradnjo nove HE Moste II in gradnjo kompenzacijskega bazena z elektrarno HE Moste III.

Moč zdajšnje HEM je 16,5 MW, letna proizvodnja pa 59 GWh. Po obnovi bo HEM II imela moč 42 MW z letno proizvodnjo 69,2 GWh, HE Moste III pa moč 4,8 MW z letno proizvodnjo 28,9 GWh. Skupna moč se bo po obnovi tako povečala od 16,5 MW, na 46,8 MW, proizvodnja pa z 59 GWh na 98,1 GWh.

HEM je od začetka obratovanja do danes pridobila 3053 GWh električne energije. Če bi namesto nje proizvedli električno energijo v termoelektrarnah na premog, bi za to porabili 3.422.413 ton premoga in pri tem proizvedli še 3.490.861 ton CO2, 157 431 ton SO2 in 8556 ton NOx.

Z rekonstrukcijo se bo letna proizvodnja v HEM povečala za 39,1 GWh. To pa je toliko, kolikor električne energije na leto porabi občine Bled. Nadomestna proizvodnja električne energije v termoelektrarnah bi za to energijo na leto zahtevala porabo 43.831 ton premoga, ki bi kot produkt zgorevanja spustila v zrak še 44.708 ton CO2, 2016 ton SO2 in 110 ton NOx.

Če ne bi bilo Odbora za varstvo Save Dolinke, ki hoče preprečiti rekonstrukcijo in doinstalacijo HEM, bi bila njena rekonstrukcija končana že pred desetimi leti. Ker se to ni zgodilo, je bilo treba v termoelektrarnah na drugih slovenskih lokacijah proizvesti nadomestnih 391 GWh električne energije in pri tem spustiti v zrak 447.080 ton CO2, 20.160 ton SO2, in 1100 ton NOx. Poleg tega smo izgubili dobrih 30 milijonov evrov prihodka.

Kako bi se odzvali Blejci, če bi jim namesto revitalizacije HEM postavili sredi Bleda tako termoelektrarno na premog, ki bi pokrivala njihove elektroenergetske potrebe? Zaradi Odbora za varstvo Save Dolinke nam je v zadnjih desetih letih stekel ta denar po Savi navzdol in pri tem povzročal še velikansko ekološko škodo, ki se še povečuje. S tem denarjem bi lahko v veliki meri odstranili strupene usedline za pregrado HEM, rekonstruirali HEM in ustrezno uredili okolico tako, da bi bila turistično zanimiva.

Naj ob tem spomnim na primer HE Golica na reki Bistrici v Avstriji, pri kateri pripada Sloveniji 20-odstotni delež izrabe vodnega potenciala. Nivo bazena te elektrarne niha od enega do 22 metrov. Ob tej reki pred gradnjo bazena skoraj ni bilo turistične dejavnosti, zdaj pa je zelo močna.

Turisti se po nekaterih podatkih na Bledu zadržujejo povprečno tri dni. Odbor bi lahko veliko pripomogel k povečanju tega povprečja in izboljšanju ekologije, če bi imel le malo volje, da se aktivno usmeri v to dejavnost. Obisk gradu, sprehod okoli jezera, obisk otoka in še nekaj manj pomembnih objektov in prireditev je premajhna turistična ponudba za daljše bivanje na Bledu. Toda pot okrog jezera je od Zake proti Mlinemu zanemarjena in na nekaterih odsekih za pešce celo nevarna. Promet skozi Bled po Ljubljanski cesti postaja norišnica. Projekt obvoznice miruje in nič ne kaže, da se bo kaj premaknilo. Turistom ponujajo slabe možnosti, da bi spoznali tudi bližnjo in daljno okolico. Zelo zanimiva bi bila za turiste pohodna pot od slapa Šum do Save Dolinke, od tam pa proti Piškovci in naprej čez pregrado HEM III na Bled, ali pa čez pregrado HEM na Pot kulturne dediščine v Žirovnici.

Veliko idej za povečano turistično ponudbo Bleda, pa tudi Žirovnice, bi bilo mogoče uresničiti prav v sklopu projekta gradnje HE Moste III tako, kakor se to izvaja pri gradnji hidroelektrarn na Spodnji Savi od Vrhovega do Mokric. In tako je tudi prav. Opomniti je treba tudi ministrstvo za gospodarske dejavnosti in ministrstvo za okolje in prostor, da podpreta energetske in turistične aktivnosti tudi na Zgornji Savi in ne samo na Spodnji.

Odbor za varstvo Save Dolinke javnosti prikazuje lepote vse okolice Savske doline in prepričuje ljudi, da bodo z gradnjo HEM III te lepote uničene in da bo povzročena velikanska ekološka škoda. Strokovne službe Hidrometeorološkega zavoda Slovenije pa so že zdavnaj povedale, da zaradi nastanka novega 38 hektarov velikega dodatnega jezera (površina Blejskega jezera meri 144 hektarov) ne bo nikakršnih dodatnih podnebnih sprememb. Ni nevarnosti, da bi bilo zaradi novega, majhnega bazena, več megle. V zvezi z opozorili o nevarnosti zbranih fenolnih usedlin za pregrado HEM, čeprav te usedline nimajo nikakršne zveze z novo HEM III, velja poudariti, da je v sklopu projekta predvidena tudi sanacija teh usedlin. Prav ekologija nas bo prisilila, da bomo HEM III v bližnji prihodnosti morali zgraditi.

Ministrstvo za gospodarstvo je sredi letošnjega leta prekinilo pogajanja z Odborom za varstvo Save Dolinke, ki poskuša narediti vse, da se ne bi gradilo. Odbor je tako začel zbirati denar za odkup parcel na območju, kjer je predvidena lokacija HEM III. Pričakujejo, da bodo kot lastniki in posestniki parcel lahko preprečili izdajo gradbenega dovoljenja in samo gradnjo.

Naj spomnimo, da kar nekaj let ni bilo mogoče določiti trase za avtocesto mimo Radovljice. Potem ko so posamezniki pokupili zemljo na eni od tras, je bila mogoča trasa samo po teh zemljiščih, čeprav je javnost tej trasi nasprotovala. Odkupljenih in dobro plačanih zemljišč je bilo skoraj trikrat toliko, kot jih potrebnih za avtocesto.

Nerazumljivo je, zakaj ob tako pomembnem projektu za elektroenergetski sistem molči ministrstvo za gospodarstvo. Se ukvarjajo samo s Spodnjo Savo in za Zgornjo nočejo slišati? Minister bi moral vedeti, da je žlahtnost električne energije iz HEM zaradi njene možnosti shranjevanja električne energije v akumulacijskem bazenu veliko večja od vseh drugih hidroelektrarn.

Projekt rekonstrukcije in povečanje HEM je z energetskega, ekološkega, obratovalnega in gospodarskega vidika za Slovenijo tako pomemben, da bi ministrstvi za okolje in prostor in za gospodarstvo morali predlagati, parlament pa sprejeti zakon, s katerim se referendum na Bledu iz leta 2004 razveljavi, Savskim elektrarnam Ljubljana pa izda soglasje za začetek gradnje skladno z veljavno zakonodajo o gradnji investicijskih objektov. K izdelavi investicijskega programa naj investitor povabi tudi občino Bled in mejni občini Žirovnica in Jesenice, ki bodo povedale, kaj naj se pri gradnji upošteva in kako naj bo po končani gradnji urejena okolica.

 

Anton Koselj

 

Blejci : HE Moste, kdo bo močnejši?

Delo, 8. septembra

Elektroenergetski potop savske doline med Bledom in Vrbo – ta zamišljeni krut poseg v Prešernovo »rajsko deželo« – še vedno vzbuja apetite snovalcev in njihovih podpornikov, ki jih je, zaverovanih predvsem v materialno korist, ponovno obudil pred pozabo avtor prispevka v ponedeljkovi Delovi prilogi FT.

Tudi jaz ponovno ugovarjam tej nameri kot Blejec in domoljubni Slovenec, pa tudi kot človek, ki se po izobrazbi vsaj nekoliko spoznam na pravila pametnega celostnega načrtovanja in izrabe prostora.

Zakaj avtor članka že v naslovu napenja mišice, češ, kdo bo močnejši? Ali bo na koncu koncev močnejši z denarjem obilno podprt energetsko-podjetniški materialni interes (kar bi očitno želel avtor članka), namesto da bi zmagal občutek za ohranjaje naravnih in kulturnih dobrin? Trdno sem prepričan, da v tem primeru mora in tudi bo zmagala tako opevana in svetovno znana narava tega območja! Tu seveda ne gre samo za mednarodno obveznost varovanja redkih in ogroženih rastlin na enem delčku te doline, ki se mu reče »Brje«, temveč za obveznosti, ki izhajajo iz posedovanja širše, »rajske pokrajine pod Triglavom«, ki jo je podedoval tukajšnji narod!

O nesrečni avstrijski HE Golici na meji s Slovenijo, ki ji avtor v zagovor svojih prepričanj poje dvomljivo turistično slavo, je bilo pred leti sporočeno (o čemer pa avtor ne piše), da predstavlja nevarnost za dolvodno (naše!) prebivalstvo (skupaj s turisti) in imovino. Za ublažitev teh nevarnosti so po teh sporočilih naknadno vzpostavili sistem obveščanja vseh ogroženih prebivalcev s sirenami(!) za primer, če bi jez popustil! Pisali so, da so sirene zatulile že večkrat, po pomoti ali za vajo, ko k sreči katastrofalnega rušilnega vala (še) ni bilo! Če dopolnimo avtorja, bi bilo tako »ozvočenje«, poleg vseh drugih nevšečnosti, lahko vzorec tudi za turistično »obogatitev« Bleda in seveda predvsem njegovega zaledja z znamenitim turističnim Šobcem in poseljenim Lancovem pri Radovljici!

Avtor očitno meni, da mala kaplja v morje energetskih potreb Slovenije, ki jo predstavlja načrtovana »doinstalacija« HE Moste, odtehta pomen ohranjenega in nenadomestljivega krajinskega bisera Slovenije. Po njegovem predlogu naj bi parlament omogočil ta poseg v našo reprezentančno naravo in zdrav razum ter razveljavil referendumsko voljo občanov pred štirimi leti, ki k sreči najbolj preprečuje gradnjo akumulacijske HE na pragu Bleda!

Zavedni Blejci in drugi razumniki tega ne bomo nikoli dovolili! ∙

Marjan Debelak, Ljubljana

 

Pa me je le premagala »volovska trma« (Delo, 11.2.2007). Zakaj? Skoraj po vsaki vremenski ujmi gledam zaskrbljene narodne voditelje, ki se trudijo prizadetim blažiti posledice. Za različna zavarovanja odpirajo možnosti, zmanjkuje pa sape pri spopadu z vzroki za vremenske spremembe. Prekislo jabolko?! Sedaj, na volilnih soočanjih, je primeren čas, da se vodje strank opredelijo do nekaterih programov, ki jih že desetletja meljemo, zgodi se pa bore malo. Gre za obnovljive in ogljikovodikovim gorivom alternativne energetske vire. Globalnega učinka sicer naši projekti nimajo, veže nas pa Kiotski protokol. Lahko da bomo kmalu, kakor za sodne zaostanke, zaradi obotavljivosti plačevali zamudnino.

Varčevanje z energijo je gotovo prava pot, tudi nekaj se že dogaja. Vendar ne zadošča in dolgo traja. Zaenkrat poraba energije raste! Potrebujemo nove vire. Naši priznani energetiki so že predložili energetski program. O njem se predvsem z naravovarstveniki krešejo mnenja, a enkrat se je treba odločiti. Zato, ker imamo čisto Slovenijo vsi radi. Vprašajmo vodje, katera stranka ima v programu:

1. Nadaljevanje pripravljalnih del in pričetek gradnje novega bloka NE Krško? Po svetu naročila za nove elektrarne rastejo, daljšajo se dobavni roki. Obstoječa nuklearka v Krškem ni več mlada, njeno zaprtje brez rezerve bi bilo usodno.

2. Rekonstrukcijo HE Moste. Odličen projekt, ki zagotavlja varno obratovanje, poveča moč za 2,8-krat, s sedanjih 16,5 MW na 46,8 MW, in zaustavi, zaradi pogostega nihanja pretoka, erozijo savske brežine. Urejena okolica dveh zajezitev bi povečala turistično ponudbo Žirovnice in Bleda. Pa ne gre! Odbor za varstvo Save Dolinke je v strahu pred ekološko škodo izsilil na Bledu referendum, ki je preprečil gradnjo. Poglejte čez Karavanke! Vsa Drava je zajezena in vsa Mura. Pa jim turizem cvete, po širnem svetu je znan.

V Delu FT Anton Koselj v članku pod gornjim naslovom piše, da odbor zbira denar za nakup zemlje, ker bi kot lastnik lažje oporekal gradnji. Podoben primer je bil s traso avtoceste mimo Radovljice, ki je s poglobitvijo in protihrupnimi brežinami zarezala nepopravljivo »rakasto grbino« v najlepši del Zgornje Gorenjske. Nerazumljivo, neodpustljive špekulacije! Vodje strank, kaj pravite na to?

3. Elektrarne na reki Muri. Verjetno je ni v Sloveniji reke, o kateri je izdelanih toliko študij in opravljenih toliko razprav. Avstrijci so na njej vsak meter padca izkoristili. Samo od Gradca do Šentilja, kjer so prirodne razmere podobne kakor v Prekmurju, je šest pretočnih elektrarn. Ko se struga Mure z vsemi negativnimi pojavi neustavljivo poglablja in z njo podtalnica, mi omahujemo. Ta gordijski vozel lahko preseka samo odločna in trezna politika.

4. HE na Zgornjem Posočju (Kobarid, Učja, na Idrijci, Kamno). Od vseh zajetij so ta zaradi možnih podorov in spremembe okolja najbolj občutljiva. V Mostu na Soči cenijo zajezitev Soče kot poseben okras. Predvsem neprehodna korita bi zajezena poleg energije poživila okolico. V programu energetskih projektov so te elektrarne v drugi prioriteti, odločiti se bo pa treba kmalu.

5. Vetrne elektrarne. V Evropi samo Slovenija in Malta ne izkoriščata energije vetra. Elektrarne pospešeno gradijo, morda kar preveč. Nemška kanclerka Angela Merkel jih, poleg številnih obstoječih, namerava ob obali (zahodna pot selivk!) postaviti za moč ene nuklearke. Koliko prerekanj je že bilo pri nas okoli Volovje rebri. Koalicija za njeno zaščito je bila ustanovljena. Društvo varstvenikov ptic je dobilo, po dolgi sodni poti, položaj stranke v postopku in bo imelo »možnost pritožbe« na okoljevarstvena soglasja (Delo, 4. 9. 2008). Pritožbe rešitev samo zavlačujejo in dražijo, pri nas še prav posebno. Desetletje lahko traja, in to v 21. stoletju! V zadnjih letih se je cena nafte in zemeljskega plina potrojila! Kaj je z odločitvami izpred treh in več let? Bolje je pri postopku sodelovati, da se pride do »modre odločitve«, kot pravi Tomaž Jančar na spletu. Orla na Volovji rebri pa ogrožajo dvigajoče se izoterme bolj kakor vetrnice. To vedo strokovnjaki iz DOPPS najbolje.

Omenil sem nekaj vprašanj, ki bodo krojila našo bodočnost. Želimo, da bi o teh in podobnih tekla predvolilna razprava. Tajkuni in patrie nam mnogim že presedajo. Pustite vendar policiji, tožilstvu in sodstvu, da bodo opravili svoje, zatem bomo pa mi odločali. Saj vendar o posegu pri bolniku odloča konzilij zdravnikov in zdravniki poseg tudi opravijo. Bolni ne gremo v parlament ali na predvolilni miting.

Ko sem že pri pisanju, gospod obrambni minister, sedanji ali bodoči, odpovejte se naročilu ruske vojne ladje. Brez nje ne bo bojna moč Natovih sredozemskih sil oslabljena, mi si bomo pa tudi marsikaj prihranili. ∙

Bruno Skumavc, Kranj

Blejci : HE Moste, kdo bo močnejši?

Delo, 8. septembra

Na članek, ki je bil objavljen v Delovi prilogi FT 8. sept. pod tem naslovom, se je s kritično oceno odzval g. Marjan Debelak. Z njegovo oceno se seveda ne strinjam, ker nima realne osnove. Bled in Vrba so okolica mojega otroštva in mojih zrelih let. Na moji mizi so stalno prisotne Prešernove Poezije. Kaj več o tem ni treba govoriti. Prešeren je bil človek naprednih idej. Če imate Blejci kaj spoštovanja do Prešerna, nikoli več ne izgovorite njegovega imena, ko nasprotujete obnovi HE Moste. Naravne in energetske zakonitosti nas bodo prisilile, da bomo obnovo HE Moste izvedli.

O kraju, kjer bo stal kompenzacijski bazen (KB), govorite kot o svetovno znani in opevani naravni lepoti. Če se povzpnete do sv. Katarine, je pogled po dolini Save resnično čudovit. Po dolini teče Sava, ob njenih bregovih pa ležijo zeleni gozdovi. Ko bosta zgrajena KB in HE Moste III, se ta pogled ne bo skoraj nič spremenil. Namesto ozke struge Save boste videli nekoliko širši KB. Če pa se spustite v dolino k Savi, boste ugotovili, kako je to območje zaraščeno, neprehodno in nezanimivo. Zatočišče v tej divjini so našli le mopedisti. Za nikogar drugega ni zanimiva. Z gradnjo HEM III in ureditvijo okolice pa bo tudi to območje postalo turistično in vsestransko zanimivo. Priporočam vam, da si pred kakršnokoli nadaljnjo razpravo o KB ogledate njegovo lokacijo na kraju samem, in to od Piškovce do kraja bodoče pregrade.

Pregrada HE Golica na reki Bistrica je ena najbolj varnih pregrad. To so potrdili mednarodni strokovnjaki za take objekte. Politični in komercialni interesi pa so izsilili, da se je po dolini Bistrice in Drave zgradil poseben signalizacijski sistem, ki naj bi ljudi, če bi pregrada popustila, opozoril na pravočasen umik z ogroženega območja. Ta sistem dejansko funkcionira, nikoli pa ne bo služil svojemu namenu. Pregrado lahko poruši samo izredno močan potres. V takem primeru pa bomo skoraj vsi ostali pod ruševinami naših domov in nam signalizacija ne bo potrebna. Enaka ugotovitev velja tudi za pregrado HE Moste.

Prepričan sem, da bo z revitalizacijo HE Moste in gradnjo HE Moste III ostala Savska dolina neokrnjena, s primerno ureditvijo pa bo mnogo pridobila tudi turistična ponudba. Da se boste o tem prepričali, še enkrat preberite članek na spletni strani http//www.zirovnica.com. ∙

Anton Koselj, Žirovnica

Comments are closed.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv