Predavanje Miha Žvan
Invazivne tujerodne rastline v občini Bled in okolici
Zakaj so nekatere rastline na Bledu lahko problem? Kako se širijo in zakaj, kakšne so lahko posledice razraščanja, kako in kdo jih lahko omeji. Predavatelj Miha Žvan je z interaktivno karto predstavil rastline, rastišča in možne rešitve.
Predavanje je bilo v četrtek, 29.9.2011 v Knjižnici Bled ob 18h.
Povezave:
Oglejte si Invazivke na Bledu na večjem zemljevidu.
skica predavanja (.pdf)
.gpx datoteka rastišč (.zip) za program Garmin Mapsource ali druge
.kml datoteka za google Maps ali Earth (.zip)
Ribenska gora
Sredi aprila smo bili v Društvu za varstvo okolja Bled obveščeni o spravilu lesa in pretiranem posegu na tem lepem hribu, Ribenski gori. Nekdaj prijetne gozdne poti za intimen stik z gozdom in njegovimi prebivalci, prekrasnimi pogledi na Savo Bohinjko in Jelovico je zamenjala tri metre, ponekod tudi več, široka gozdna vlaka, posekana drevesa in razrita okolica.
Samo brezobziren pohlep je vodil tega človeka, ki je tej mali gori prizadajal tako velike rane. Vsi vemo, da se to ne bi zgodilo, če bi bil izvajalec ozaveščen in bi se o idejah prej vsaj s kom posvetoval. Kje je bil revirni gozdar? Kje smo bili mi?
Menimo, da je devastacija Ribenske gore nevaren negativen zgled za podobne posege tudi na ostalih osamelcih v Blejskem kotu in nasploh. Znano je podobno »pretiravanje« (tehnocentrizem) v blejskem občinskem parku (letos pozimi), na Višcah pred nekaj leti; na Homu, na Boštu, v Radovni, na Pokljuki in tudi drugod se dogajajo podobne kršitve.
Ne nazadnje si zaradi izjemnega ambienta okrog Blejskega jezera z veličastnim razgledom z Blejskega gradu po celem Blejskem kotu kakršnegakoli tudi vizualnega onesnaženja ne smemo privoščiti. V želji, da se to ne bi več dogajalo nas pravočasno obvestite o podobnih dejanjih, preden so dokončna! Pišite nam, pokličite.
Občinski svet občine Bled je leta 2002 sprejel odlok o ureditvenem načrtu Ribenska gora, ki še vedno velja. po Odloku (izvlečki so poudarjeni) je območje Ribenske gore razdeljeno na več območij urejanja, nas zanima gozd:
"Gozdne površine se maksimalno ohranjajo, s tem da je dopustno varovalno gospodarjenje in povečanje biološke pestrosti gozda. Pri urejanju je potrebno upoštevati gozdno gospodarske načrte in soglasja za posege v prostor Zavoda za gozdove.
Vse dejavnosti, ki so v tem prostoru dovoljene, morajo v največji možni meri tudi ostali prostor ohranjati v obstoječem naravnem stanju. Preoblikovanje prostora je dovoljeno le, če prostor pridobi na kvaliteti in v primeru sanacije degradiranih površin, ki naj se sanirajo v prvotno stanje. Konkretne usmeritve za krajinsko oblikovanje na posameznih območjih urejanja tega ureditvenega načrta so razvidne v nadaljnjih določilih odloka."
"Obveznosti investitorjev in izvajalcev
Ureditveni načrt je potrebno upoštevati pri vseh posegih v prostor. Investitorji, projektanti, izvajalci in uporabniki morajo pri vsakem posegu upoštevati veljavne gradbeno-tehnične, sanitarno-higienske, varnostne, prometne in druge predpise.
Dovoljuje se ureditev obstoječih sprehajalnih poti in steza z občasnimi razgledišči, ki morajo biti izvedene v obliki gozdnih in planinskih poti."
Poti ni več možno urejati, vzdrževati, ker jih je zamenjala gozdna vlaka. Uničena je podrast, polomljeno je drevje in vlaka se ponekod zarije v nestabilne plasti grušča.
"Trasa poti , ki poteka od območja urejanja Rekreacija in poteka okrog Ribenske gore do območja urejanja Hotel, se priredi in uredi kot programska – učna pot , za kar se izdela poseben projekt."
Ravno ta krožna pot je bila spremenjena v to grobo vlako.
"Ob poteh je dovoljeno postaviti klopi, smetnjake, ograje in v omejenem obsegu opozorilne in informativne table."
Ob vlaki so zdaj le polomljeno grmovje, veje, ostanki štorov in debel in opustošenje.
"Dovoljujejo se posegi , ki so potrebni za opravljanje gozdarske dejavnosti,vendar se ne dovoljuje gradnje novih gozdarskih poti niti povečevanje profila starih. Poti je potrebno redno vzdrževati. V primeru naravne nesreče ali požara se morajo vse posledice potrebnih interventnih posegov v prostor obvezno takoj sanirati zaradi preprečitve erozije in drugih škod."
V prijavi inšpekcijam za okolje in kmetijstvo-gozdarstvo smo poudarili kršenje vseh točk tega 8. člena odloka. izvleček iz prijave:
"Poleg kršenja zgoraj navedenega posebnega predpisa gre za hud moralno etični in kulturni spodrsljaj. Gre za ravnanje v nasprotju z Zakonom o gozdovih v območju s poudarjenimi ekološkimi (pestrostna) in socialnimi funkcijami gozda (turistično rekreacijska, estetska, dediščinsko varstvena) in manj pomembno lesnoproizvodno funkcijo .
Če je gradnja vlake, zaradi sanacije ujme, neobhodna, jo je potrebno narediti v sprejemljivih dimenzijah in glede na relief ekološko in okoljsko sprejemljivo. Zaradi nevarnosti prevelikih poškodb obstajajo drugi načini spravila. Razvita Evropa zna spravljati les razen s težkimi stroji v podobnih primerih tudi s konjem ali helikopterjem, pa tudi kakšen meter ročnega predspravila bi se dalo narediti!
Sam poseg v naravno okolje- izdelava gozdnih vlak za spravilo lesa- se je izvajal tudi brez vsakršnega predhodnega obveščanja ostalih deležnikov."
Še enkrat poudarjamo, če opazite kaj podobnega, preden je dokončno nas takoj obvestite!
Polnokrvni ključ raja na Zemlji
Edo Marinček, pisatelj, mislec »prepovedanih misli« in ljubeči sopotnik sveta.
Materino mleko je veliko več. Je prstni odtis evolucije osebno. Vsebuje neposredno formulo raja na Zemlji. Kdor te formule ne spoštuje, mora po zakonu življenja samega trajno zapustiti fantastično zgodbo z imenom: Življenje. Tudi človeštvo samo. Vesolje se dobro znajde z nami ali brez nas. Polnokrvnost omogoča realno vračanje našega osebnega življenja in tudi človeštva v resnični raj tu na Zemlji.
Tisto, česar ne zmoreta ne kapitalizem in ne komunizem. Je, rečeno z vso dolžno skromnostjo do Velikega, zadnja priložnost sveta.
Predavanje bo v četrtek, 24.3.2011 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h.
shrani in natisni plakat.pdf
poslušaj ali shrani predavanje
Lehnjakotvorni izviri v Brju in Brejah
[nggallery id=9 thumbnail=yes]
Leaflet on the natural values of the River Sava Dolinka Valley
Committee for saving the Sava Dolinka River
Just above its confluence with the river Sava Bohinjka, the river Sava Dolinka had excavated a valley in a moraine of Bohinj glacier, closed from both sides. Still today there is neither a highway nor a railway leading through it. A vigorous and torrential river had separated a slightly undulated landscape of Bled from a flat land beneath the Stol mountain. A separation is just an appearance, as the river created and deepened, running through a lake sediment and glacier alluvium, the new relationships. Things which are elsewhere hidden under the surface, here become visible again. In a long period of time and space the river created a valley, which restores the echo of the river's name: Sava Dolinka. A dull buzz from the valley leads to the river and guides deeper beyond the traps of civilization into the earthly layers to become one with the nature itself.
Cvetje v Brju in Brejah 2
[nggallery id=8]
Cvetje v Brju in Brejah 1
[nggallery id=7]
Bled nekoč in sedaj
Bled v ožjem pomenu obsega cerkveno in politično občino, župnijo in županstvo Bled. To ime je skupno ime za celo kotlino, oziroma za vasi, ki leže ob obrežju blejskega jezera, to so vasi: na severu Grad (kjer je župna cerkev in šola) in Rečica s prijazno cerkvijo na gričku, pod njim pa lep gradič Grimšče, na jugu Mlino , proti vzhodu Želeče in Zagorice . Vasi so zelo lepe, zlasti ob glavnih ulicah oziroma cestah so kar nasejane lepe vile z mičnimi vrtovi. Celo kmečke hiše vedno bolj izgubljajo svoj gorenjski značaj in se utegnejo počasi — kar je pač škoda za idilični značaj Bleda — izpremeniti v gosposke vile.— Največja stavba na Bledu je krasno ležeči grad kneza Windisch-Graetza na Mlinem, najkrasnejši sta pač vili „Bella" v Želečah in „Pongračeva" v Zagoricah, da ne omenjam drugih, ki kakor gobe po dežju rastejo iz tal.
Bled nekdaj in sedaj. Prijateljem "slovenskega raja" spisal Frančišek Kimovec
Natisnila Katoliška Tiskarna 1908
Zapiski o geologiji Bleda-Notes on the geology of Bled
Anton Grimšičar: Zapiski o geologiji Bleda – Notes on the geology of Bled
Vir: Geologija, 1955, letnik 3, številka 13
Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen
avtor:Amand Schweiger-Lerchenfeld, Veldes, eine Idylle aus den Julischen Alpen, 1889, založil A. Hartleben na Dunaju