Author Archive

Pobuda za jezero

October 1st, 2012 | Author:

 

Vabimo na dogodek, kjer bomo ponovno razmislili o stanju Blejskega jezera in državi ter lokalni skupnosti posredovali
 
POBUDO ZA JEZERO
Opozoriti želimo, da za izboljševanje stanja jezera ni veliko časa in je potrebno delovanje v tej smeri pospešiti.
 
Mag. Špela Remec Rekar, univ dipl. biol, Agencija Republike Slovenije za okolje, bo predstavila temo
 
BLEJSKO JEZERO
 
včeraj, danes, jutri
 
Zaradi sanacijskih ukrepov lahko Blejsko jezero danes spet uvrstimo med zmerno onesnažena mezotrofna jezera, vendar kljub temu po novih kriterijih ne dosega dobrega stanja. Ali je stanje Blejskega jezera možno še izboljšati? Je, vendar ne samo s sodelovanjem inštitucij, temveč vseh uporabnikov!
 
Svoje pobude za reševanje jezera bo predstavila tudi gospa Franceska Riolo, domačinka po dedu Petru Florjančiču, ki je trenutno sodelavka Komisije za okolje EU v Bruslju.
 
Pridružite se nam v knjižnici na Bledu v četrtek, dne 4. oktobra ob 18.uri.
Posted in 2012, Bled, Blejsko jezero, Lista za ljudi in prostor | Tags: , , , , , | Comments Closed

LOOP AIR SHOW BLED 2012

July 18th, 2012 | Author:

Turizem Bled

Občina Bled
 

LOOP AIR SHOW BLED 2012

 
Društvo za varstvo okolja Bled se že od ustanovitve bori za ohranjanje našega lepega okolja na Bledu. Med varovanje okolja spadajo tudi dejavnosti, povezane z omejevanjem hrupa, borbo za čistejši zrak in skrbjo za naše Blejsko jezero. Zato tudi sodelujemo v občinski strokovni skupini za Blejsko jezero. Vsled tega nas je močno začudila napoved dogodka, ki se je pojavil v tiskani izdaji programa prireditev za čas Blejskih dnevov in Blejske noči.
 
Pred nekaj leti je nastala študija (http://www.ekokrog.org/2011/01/19/ognjemet-ogroza-zdravje/), ki dokazuje škodljivost ognjemetov povečano število prašnih delcev v zraku posledično na zdravje ljudi, ki se znajdejo na območju ognjemeta. Prašni delci, povzročeni z ognjemetom se zadržujejo v ozračju in na tleh še več dni, odvisno od vremenskih razmer (veter, dež). Vemo, da se ognjemet izvaja iz Grajskega kopališča, na katerem se dnevno kopa večje število ljudi, za kar celo plačajo. Plačajo zato, da dobijo storitev varnega kopanja, kar pa po ognjemetu sigurno ni, saj vdihavajo ostanke razstreliv:
 
»Ognjemeti povzročajo kratkotrajne izjemno povišane koncentracije delcev v zraku, dušikovih oksidov (NOx) in žveplovega dioksida (SO2). Delci, ki so posledica ognjemetov, so zelo majhni (okrog 1 μm) in vsebujejo kalij (K), stroncij (Sr),vanadij (V), titan (Ti), barij (Ba), baker (Cu), svinec (Pb),magnezij (Mg), aluminij (Al), antimon (Sb), žveplo (S), mangan(Mn), cink (Zn) in saje.« vir: Operativni program varstva zunanjega zraka pred onesnaževanjem s PM10 (PDF, 4,18 MB, str. 196-197) To pomeni, da kopanje v Grajskem kopališču kljub plačilu vstopnice in modri zastavi nekaj dni po ognjemetu ni priporočljivo oziroma NI VARNO!
 
Temu onesnaženju se bo letos pridružil še omenjeni letalski spektakel. Ne glede na to, na kateri višini se bo »show« dogajal, povečana količina izpuhov motornih letal bo še poslabšala kvaliteto zraka nad sicer tako opevano Blejsko krajino. Show bo povzročil onesnaženje s hrupom, prašnjimi delci in meglo nepopolno izgorelega letalskega goriva in olja. Ne moremo pa spregledati tudi vidika varnosti. V programu piše, da bo show potekal med piloni nad Blejskim jezerom. To so cca 10m ali več visoke napihljive boje, med katerimi tekmujejo akrobatska letala. To pa v resnici pomeni, da se cel spektakel dogaja na višini cca 20m! V dobrih časih in lepem vremenu je na obali na vrhuncu sezone 10.000 ljudi, med njimi so plavalci, jadrnice, čolni, pletne, otroci in starši. Na jezeru je nekaj 100 rac, 20 labodov, gosi in še kaj, če se samo ena ptica »bližnje sreča« z akrobatskim letalom, lahko pride do tragedije za ljudi in okolje. Tudi če se spektakel dogaja na način akrobatskih showov, kjer letala »le« delajo akrobacije (na precej večji višini) je varnost obiskovalcev precej ogrožena, da ne govorimo o jezeru.
 
Višek vsega pa je omenjeni prelet reaktivnega letala v nedeljo.
 
V Društvu za varstvo okolja torej vnaprej nasprotujemo takemu dogodku, ki grobo posega v t. im. Ambient Bleda tudi v najširšem pomenu besede, saj omenjena dejavnost pač sodi le v okolje brezdušne betonske džungle. Nasprotujemo dogodku, ki ni v skladu z zelenim turizmom, s katerim se nekateri turistični delavci tako radi hvalijo. Tudi ni v skladu z trudom, da Blejsko jezero po evropski vodni direktivi do 2015 doseže dobro biološko stanje glede onesnaženosti, kot tudi iz vidika varnosti. Oboje, tako ognjemeti kot letalski spektakel po našem mnenju škodujeta tako okolju kot prebivalcem in turistom!
 
Lepo pozdravljamo!
 
Društvo za varstvo okolja Bled
Miro Kapus, predsednik
Posted in Bled | Tags: , , , , | 7 Comments »

Življenje medvedov v Sloveniji, kot ga razkriva GPS telemetrija

April 4th, 2012 | Author:

Vabilo na predavanje 12.4.2012 ob 18h v knjižnici Bled

dr. Klemen Jerina,

- zaposlen na Oddelku za za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani
- predavatelj, raziskovalec in vodja raiskovalne skupinice
- vodil oz. sodeloval pri številnih domačih in tujih raziskovalnih in aplikativnih projektih o ekologiji in upravljanju velikih sesalcev: zvereh (zlasti medved, v manjšem obsegu volk) in  parkljarjih (jelenjad, divji prašič, srnjad, gams).
 
Medved je v Sloveniji uspešnež: njegove gostote so med največjimi poznanimi v svetu, ima visoko rodnost, po skorajšnjem iztrebljenju se je v preteklosti razmeroma hitro prostorsko širil. Kljub temu na dolgi rok ostaja njegova usoda negotova, saj imamo ljudje z njim težave, ki jih pogosto najprej skušamo razrešiti z odstrelom. Vsako vedenjski vzorec medevdov, vključno s takim, ki ga ljudje ne sprejemamo, kot je npr. zahajanje v naselja, povzročanje škode in ne-strah pred človekom ima svoje vzroke in zgodovino. Če jo poznamo, je težave lažje reševati. V predavanju predstavljamo rezutate obsežnih telemetrijskih in drugih raziskav v Sloveniji, ki na slikovit način razkrivajo zanimive podrobnosti o medvedovem celoletnem, sezonskem in dnevno-nočnem življenju, strategijah v času parjenja, prehajanju čez avtoceste, mednarodnih ekskurzijah, vedenju v bližini človeka, vzroke za nastanke konfliktov, načine njihovega reševanja in še več.
 
foto: Medvedka Mirka na gozdni jasi, 1.4.2009, Snežniška planota. (foto: Miha Krofel, www.medvedi.si)
 
shrani ali natisni plakat: Plakat Klemen Jerina
 
Članek iz revije Lovec: alpski medvedi
 
več o tej temi na:
 

 

Posted in 2012 | Tags: , , , | Comments Closed

Metuljnik – Davidova budlea – (buddleia davidi)

March 27th, 2012 | Author:

 

metuljnik ali Davidova Budlea

 
  • izvira s Kitajske
  • V Evropi od začetka 19. stoletja
  • 1. podatek za Slovenijo iz 1934 (Pohorje)
     
  • okrasni grm
  • gornja stran listov zelena, spodnja sivkasta zaradi laskov, sivi tudi mladi listi
  • žužkocvetka, privablja metulje
  • več različnih barv cvetov (izvorno vijoličasta, pogosto bela)
  • semena prezimijo na rastlini.

V Sloveniji še ni zelo pogosta

  • rastišča:  kamnolomi, kamnite stene, grušč ob železniških progah, ruderalna rastišča (starejše deponije)
  • razširja se s semeni, ki jih raznaša veter
  • mlade kalice so sprva občutljive na sušo
  • hitra rast (do 2 m na leto)
  • ukoreninjanje odlomljenih vej.

Preventivni ukrepi

  • prepoved prodaje plodnih kultivarjev te vrste (razvoj sterilnih rastlin)
  • odstranitev socvetij tik po cvetenju in primerno odlaganje.

Odstranitev in nadzor vrste

  • odstranitev mogoča na mestih, kjer rastejo posamezne rastline
  • metoda:
    – izkopavanje celih rastlin,
    – žaganje nadzemnih delov večjih rastlin v kombinaciji s herbicidom,
    – V primeru odstranitve rastlin v večjem obsegu, je treba na izpraznjeno mesto nasaditi avtohtone rastline.
    – pozor: Odrezane veje se uspešno ukoreninjajo!
    – paša. (Vir: Jogan Nejc in Strgulc Krajšek Simona: Izbrane invazivne tujerodne vrste rastlin, 2010)

 

Več:

  • Razširjenost, fotografije, eksperti – DAISIE (v angleškem jeziku)
  • Tiralica: opis, stanje, vplivi, ukrepi, literatura in kontakti, forum / Steckbrief, Bundesamt für Naturschutz (nemški jezik)
  • Informacijski list SKEW (nemški jezik)

 

 

Posted in Invazivne tujerodne vrste na Bledu, Projekti | Tags: , , , , | Comments Closed

Socotra, otok blaženosti

January 17th, 2012 | Author:

 
26. januarja 2012 ob 18h v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu
 

Socotra-otok blaženosti

Socotra je eden najbolj izoliranih otokov na Zemlji. Je zadnji direktni ostanek prakontinenta Gondwane. Šest milijonov let osamljenosti in ločenosti od ostalih delov sveta je omogočilo svojevrsten razvoj življenja.
 
Starodavne poti kadila, mire in aloje so vodile s Socotre v Egipt in v Jeruzalem in od tam v Evropo. Zmajeva kri je bila vso zgodovino eden najbolj skrivnostnih proizvodov otoka.
 
Unesco je Socotro leta 2008 uvrstil na sam vrh seznama svetovne naravne dediščine in proglasil za biosferni rezervat človeštva.
 
Že samo življenje je avantura, odločitev poiskati blaženost, pa pomeni izziv avanturam življenja.
 
Svoje iskanje in doživetja bosta predstavili Nataša Šmid in Maja Vrtačnik
 
 
povezave:
 
 
 
 
 

 

Posted in 2012, Predavanja | Tags: , , , | Comments Closed

Magda Šmon – MANIPULACIJA ČLOVEKA V POTROŠNIŠKI DRUŽBI

November 18th, 2011 | Author:

 

Je res edini način našega življenja filozofija: »Kupujem, torej sem ?«

 

 

 
Človek, kot bitje zavesti in svobodne volje, se razvija v danem okolju. Potrošniška družba s svojimi manipulativnimi mehanizmi bistveno vpliva na njegov razvoj, njegovo zavest in njegovo delovanje. Najmočnejši vpliv ima ekonomska propaganda, ker manipulira z našimi podzavestnimi željami in nas načrtno zadržuje v stanju ega. To omejuje človekov osebnostni razvoj in pušča negativne posledice na celotni družbi in naravi.
 
Predavateljica Magda Šmon je ekonomistka, upokojena vodja projekta marketinga in sta ji etika odnosov med prodajalci in kupci ter krutost marketinških prijemov dobro poznana.

Njen širok zorni kot in poglobljeno znanje naredijo njena predavanja sveža in zanimiva.

 

Predavanje bo v četrtek, 24.novembra 2011ob 18.uri v knjižnici na Bledu.

prenesi ali natisni plakat (.pdf):  2011_11_24_Magda Smon

 

 

 

Posted in 2011, Predavanja | Tags: , , , , | Comments Closed

Aarhuška konvencija

October 24th, 2011 | Author:

Špela Kapus:

Ker se ta pojem pojavlja vedno pogosteje in je danes njegova uporaba zelo moderna, ga je treba dodatno pojasniti in razložiti. Gre za dokument Evropske unije, ki ga je naša država podpisala leta 1998, ratificirala (potrdila njegovo veljavnost) pa leta 2001. Njegov napredek je v tem, da v vseh zadevah, povezanih z okoljem, legitimira pravico do soodločanja (participacije) javnosti in ne zgolj pravice do posvetovanja (konzultacije), in tako poglablja demokratično delo javne uprave. Njegove države pogodbenice potrjujejo, da je treba varovati, ohranjati in izboljšati stanje okolja in zagotoviti trajnostni in okolju primeren razvoj, povečati odgovornost in preglednost odločanja v vseh vejah oblasti in na vseh njenih nivojih, tudi lokalno. V odločanje državnih organov je treba v celoti vključevati okoljske vsebine v interesu javnosti.

(1.steber) javnosti in javnim organizacijam morajo biti dostopni vsi podatki v zvezi z okoljem in posegi vanj:
(2. steber) pravica do soodločanja 
(3. steber konvencije) učinkoviti pravosodni mehanizmi za varovanje teh dveh pravic .
Slovenija se je s svojo ratifikacijo zavezala, da bo načela in določila konvencije upoštevala in jih prenesla v svojo zakonodajo. Če tega v celoti še ni storila, jo konvencija še vedno in prav zato v popolnosti pravno zavezuje, zato se ne more sklicevati na pomanjkljivosti svoje zakonodaje. To velja tudi za delo lokalnih organov in njihove akte.
 
Organ vsake javne oblasti mora na zahtevo prosilca informacijo o okolju poslati najkasneje v enem mesecu, v izjemnih primerih v dveh. Razlogi za zavrnitev so našteti in jih je treba razlagati omejevalno. Če je dostop zavrnjen ali nepopoln, se oseba/organizacija lahko obrne na informacijskega pooblaščenca (Zakon o dostopu do informacij javnega značaja) ali ugovarja molk organa, če je stranka v postopku ali nevladna organizacija v javnem interesu (Zakon o upravnem postopku). V šestem členu konvencije je urejena pravica do soodločanja o dejavnostih, za katere daje dovoljenje država/občina, in so določene v prilogi konvencije. V ta okvir spadajo dodatno tudi vse dejavnosti, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje, in vse tiste dejavnosti, ki bi lahko  pomembno vplivale na okolje. Ta člen ločuje t.i. zainteresirano javnost ( stranke v postopkih in nevladne organizacije v javnem interesu) od splošne javnosti (posamezniki, skupine, društva), ki ima prav tako splošno pravico do sodelovanja pri odločanju. Obe morata biti ustrezno obveščeni o vseh fazah postopka, o vseh relevantnih gradivih, organu, ki je pristojen za odločanje, času in kraju javne obravnave, organu, ki zbira pripombe, organu, ki daje informacije, rokih za predložitev pripomb. Javnost je upravičena sodelovati verižno, torej v vseh fazah od začetka do konca postopka, država/ občina pa mora zagotoviti, da se pri odločitvah ustrezno upošteva izid udeležbe javnosti. Organ lahko ponovno prouči ali dopolni pogoje za izvajanje predlagane dejavnosti ali posega v prostor.
 
Na ta način javnost in država/občina skupaj pripomoreta k iskanju dodatnih, alternativnih in boljših rešitev in ukrepov na področju varstva okolja. Če predlogi javnosti neupravičeno niso upoštevani in je prišlo do kršitev postopka, zainteresirani javnosti preostaneta institucija varuha človekovih pravic, ki da ustrezne informacije, in sodna pot ( Stvarnopravni zakonik, Obligacijski zakonik, Kazenski zakonik RS, Zakon o upravnem postopku, Zakon o upravnem sporu, Zakon o varstvu okolja, Zakon o ohranjanju narave, področni okoljski zakoni, Zakon o urejanju prostora,…) , splošni javnosti pa varuh človekovih pravic, ki se lahko neformalno vključi v postopke in zahteva pojasnila v zvezi z njimi ter prenehanje kršitev, zato je pri svojem delu zelo učinkovit. Glede na trenutno nizko stopnjo demokratičnosti in vključevanja javnosti v postopke odločanja na vseh nivojih je izraba tega instituta s strani javnosti v Sloveniji nezadostna in premajhna, zato varuh sam apelira na javnost, naj se obrne nanj v primeru kršitev s strani organov javne oblasti in nosilcev javnih pooblastil. V sedmem členu konvencija ureja sodelovanje javnosti pri pripravi programov in načrtov v zvezi z okoljem in prostorom, v osmem členu pa pravico do sodelovanja pri pripravi splošno veljavnih aktov javnih oblasti ( zakoni, uredbe, pravilniki, odloki, splošni akti nosilcev javnih pooblastil, drugi splošno obvezujoči akti) na državnem in lokalnem nivoju. Izid udeležbe je treba čim bolj upoštevati. Če pri tem pride do kršitev postopka, lahko stranka ali nevladna organizacija v javnem interesu zahtevata ustavno presojo akta (Zakon o ustavnem sodišču), širša vključena javnost pa naj se obrne na institucijo varuha človekovih pravic. Ta lahko pomaga tudi v primeru pogostih kršitev, nastalih v inšpekcijskih postopkih (Zakon o inšpekcijskem nadzoru, Zakon o varuhu človekovih pravic). Smiselno je tudi povezovanje lokalnih nevladnih organizacij s področja varstva okolja z nevladnimi organizacijami v javnem interesu, ki naj sodelujejo v pomembnejših lokalnih postopkih od začetka, torej že v fazi prve javne obravnave. Če pride do sprejema akta, ki je formalno sicer pravilno sprejet, pa ima hude vsebinske kršitve in notranje protislovnosti, bo nevladna organizacija v javnem interesu lažje uveljavljala protiustavnost kot majhna lokalna organizacija, ni pa to nujnost. Poleg tega nevladne organizacije v javnem interesu lahko sodelujejo v postopkih sprejemanja aktov kot stranke in tako lažje uveljavijo svoje interese (Zakon o varstvu okolja 43. člen, 64. člen, 73. člen).
 
Tudi Evropska Unija je za obravnavo kršitev ustanovila poseben sistem nadzora, ki naj bi širši javnosti in nevladnim organizacijam varstva okolja omogočil sodelovanje pri ugotavljanju in preganjanju kršitev s strani držav članic. Evropska komisija zato poziva subjekte k sodelovanju (splet). Na njeni ravni je za kršitve konvencije o sodelovanju javnosti pristojen Odbor za presojo skladnosti z Aarhuško konvencijo, ki preverja implementacijo njenih določil v nacionalne zakonodaje in uvaja ukrepe v primerih konkretnih neskladnosti. Nacionalna zakonodaja krši določila konvencije, če postavlja prestroge pogoje za vstop nevladnih organizacij v postopek ali jim ne priznava neposrednega pravnega interesa varstva okolja. Odbor proti članici v primeru hujših in ponavljajočih se kršitev sproži postopek pred sodiščem EU. Za ostale kršitve okoljskega prava EU pa je pristojen Generalni direktorat Evropske komisije za okolje, ki prav tako vodi posebne postopke ugotavljanja kršitev in državi članici naloži, naj jih odpravi, ali pa proti njej naperi okoljsko tožbo. Pritožniki v tem postopku so prav tako državljani ali nevladne organizacije na posebnem obrazcu (environment Directorate-General, Predstavništvo EK v Sloveniji). Alternativa domačim sodnim postopkom je tudi Evropski varuh človekovih pravic, ker pred njim ni potrebno izkazovati pravnega interesa. Pristojen je tudi za ugotavljanje kršitev evropskih organov.
 
Javnost mora po določilih konvencije sodelovati v vseh postopkih, kjer se odloča o aktivnostih, ki lahko vplivajo na okolje, torej je njihov vpliv že znan ali pa še ne. Zato je treba ta vpliv preverjati. Pomembno je, da javnost da soglasje k končnemu posegu, projektu in tehnologiji ter k njegovemu vplivu na prostor/okolje. Zato ima pravico sodelovati v postopku tudi že po nastanku posega, projekta ali umestitve tehnologije v prostor, kadar se naknadno pojavi vprašanje njihove sprejemljivosti na okolje. Parametri in vplivi na okolje morajo biti večkrat izmerjeni in preverjeni, tudi v različnih okoliščinah. Pri tem mora javnost sodelovati, prav tako pa pri izdaji dovoljenj za posege, projekte in tehnološke postopke v vseh fazah projekta. Pod nobenim pogojem ne sme biti izključena. Država/občina mora natančno analizirati projekt in tudi javnosti omogočiti dovolj časa za vpogled in pripombe, glede na naravo in obseg gradiva. Minimalen rok naj bo 30 dni in dodaten za pripombe, za večje projekte pa daljši (npr. Francija šest tednov za vpogled in 45 dni za pripombe). Potem je treba natančno in enakopravno preveriti vse alternative posega, ki se v postopku pojavijo kot možne, in izbrati tisto, ki najmanj vpliva na okolje in njegove sestavine.
 
Če bo država/občina v svojih postopkih pravilno postopala, se bo izognila okoljskim tožbam in izoblikovala trajnostni sistem sprejemanja okoljskih odločitev in okoljskega razvoja.
 
 
več na:
 
 
Posted in Članki | Tags: , , , | Comments Closed

Iztok Šajtegel, Zavod za ohranjanje narave Loče

October 24th, 2011 | Author:

Preprosto in naravno kompostiranje bioloških odpadkov na našem domu z metodo naravnih efektivnih mikroorganizmov

 
Na delavnici bomo spoznali in videli:
 
- Zbiranje bioloških odpadkov v kuhinji  
- Uporaba fermentacijske tekočine, ki nastaja ob tem  
- Uporaba bioloških čistil na osnovi efektivnih mikroorganizmov 
- Uporaba EMX keramike na področju pitne vode, biotopov, bazenov 
- Praktični prikaz kompostiranja gospodinjskih odpadkov 
 
Delavnico bo vodil Iztok Šajtegel, Zavod za ohranjanje narave, v četrtek, 27.10.2011 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 18h.
 
 
 
povezave:
 
Posted in 2011 | Tags: , , , , , , , , | Comments Closed

Japonski dresnik (Fallopia Japonica)

October 15th, 2011 | Author:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oglejte si Invazivke na Bledu na večjem zemljevidu.

Značilnosti

Japonski dresnik (Fallopia Japonica) je do 5m visoka rastlina z grmičasto razrastjo. Spada v družino Dresnovk. Njegova domovina so japonski otoki. Nadzemni deli pozimi odmrejo, podzemni ostanejo živi. Najraje se razraste ob vodi, kjer njegovi gosti sestoji uničijo večino avtohtonih rastlin. 

Steblo je členkasto, na vsakem členu je par značilno oblikovanih listov. Cveti septembra, je medonosna rastlina in čebele jo imajo rade. Tuji viri trdijo, da rastlina ne proizvaja semen, pri nas se je izkazalo drugače. Nekatera rastišča obilno semenijo vsako leto! Iz semen so se med poskusi tudi razvile mlade rastline, kar pomeni, da so semena plodna (potok Jezernica). Po potoku Jezernica vsako leto tako v Savo Bohinjko pripotuje ogromna količina semen. Slika zgoraj je posneta na dvorišču tovarne Lip Bled na Rečici. 

Širjenje

Rastlina se širi:

s semeni

s korenikami pod zemljo

s koščki korenik, ki jih zanese drugam

s koščki nadzemnih delov rastline, ki jih zanese drugam

Rastlina je izjemno odporna. Le 1cm korenike lahko v ugodnih pogojih požene novo rastišče. Tudi iz nepravilno pokošenih rastišč se lahko razsadi zgolj s kosi nadzemnih delov (glej projekt Apis Promo BID – Iz česa zraste nov dresnik)

Največkrat se širi s premiki zemljišč z gradbenimi deli. Domači gradbeniki in prevozniki so premalo ozaveščeni o nevarnostih širjenja te rastline, nekateri je sploh ne poznajo in ne vedo o njej nič. Problem so tudi peskokopi, ki so v bližini rek, preraščenih s to rastlino (peskokop na strelišču pod Mačkovcem). Ena pomembnejših točk za širjenje pa je (bila) deponija pri tovarni Elmont, uporabljalo jo je predvsem Gozdno Gospodarstvo Bled. Iz tega kupa so rastlino v zadnjih letih zanesli na Biatlonski center na Pokljuki in na sanirano plazišče nad tribunami v Zaki na Bledu. Rastišče je skupaj z materialom v fazi sanacije oziroma odstranitve. S tem bo (upamo) rešen vsaj gozdni prostor in del TNP.

ukrepi proti širjenju

Najpomembneje je, da se zemlja, v kateri rastejo rastline ne razvaža drugam. 

Vodotoki (Ledina, Rečica, Jezernica, …) bi morali biti brez teh rastlin. Če že so, bi jih bilo treba redno odstranjevati s puljenjem in košnjo.

Ozaveščati gradbenike, prevoznike in druge o nevarnostih širjenja.

V občinske prostorske akte (OPN, OPPN, gradbena dovoljenja …) je treba vedno upoštevati tudi problem invazivk (torej, kam z rastlinami, kam z zemljo, prepoved odvažanja, načrt sanacije). V nekaterih občinah so že poskrbeli za to (Postojna, Pivka, Naklo, Kranj, Žirovnica pa tudi z odlokom o JRM, kjer piše, da je treba imeti doma tako urejen vrt, da se rastline ne morejo širiti na sosednjega.

Pri košnji (ob Blejskem jezeru in drugih vodotokih) poskrbeti, da pokošena stebla ne padajo v vodo. 

V občini (ali izven) določiti mesto za odlaganje teh rastlin in zemlje.

 

Nismo še ugotovili, kdaj in kako je Japonski dresnik (Fallopia Japonica) prišel na Bled. 

informativni list Frajman B., 2008. Japonski dresnik Fallopia japonica, Informativni list 1, Spletna stran tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF1‐japonski‐dresnik.pdf, Projekt Thuja. 

Posted in Članki | Tags: , , , , | Comments Closed

Pripombe k sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta za Južno razbremenilno cesto

October 11th, 2011 | Author:

Posamezniki, Lista za ljudi in prostor ter Društvo za varstvo okolja Bled smo oddali pripombe k predlaganem OPPN za Južno razbremenilno cesto.

Glavni poudarki so:

-nezadostna obveščenost in pomanjkanje dialoga s prebivalci, ki bi bili zaradi gradnje oškodovani (lastniki zemljišč, najbližji sosedje, prebivalci vasi Mlino, Zazer in Betina)

-neprimerna trasa čez Mlinsko polje

-nejasno geološko stanje zemljišč pri priključku na Cesto svobode (Ilovše)

-pomanjkljivo okoljsko poročilo in predlog OPPN, ki v nobenem stavku ne omenja problema širjenja invazivnih tujerodnih rastlin s premiki zemljine, v kateri rastejo

 

v .PDF so shranjene oddane pripombe:

 

Pripombe Lista za ljudi in prostor

Pripombe Društvo za varstvo okolja Bled

Pripombe Ljuba Kapus

 

 

Posted in Aktualno, Bled, Lista za ljudi in prostor | Tags: , , , , , , , , , , , , , , | Comments Closed
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv

Pišite nam | Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti
© 2011 ZAVEST.NET. Vse pravice pridržane.

Izdelava Flashartpro™. Stran gostuje na strežnikih Flashartpro™.