Author Archive

ODKUPIMO MAJHEN KOŠČEK BLEDA, REŠIMO VELIK DEL NARAVE…

Spoštovane prijateljice in prijatelji narave!

Iskreno se zahvaljujemo vsem dosedanjim podpornikom in donatorjem, ki so nam v tem času nakazali sredstva ali pa nam tako ali drugače pomagali.

Z vašo pomočjo smo že dvakrat, prvič leta 1999 in drugič leta 2004 celo z referendumom preprečili potopitev naravnega spomenika v Brjeh. Da se poskusi uničenja ene od najlepših in najbolje ohranjenih dolin v okolici Bleda in Vrbe ne bi vrstili v nedogled, smo se po temeljitem premisleku odločili za nakup ene od najpomembnejših parcel v osrednjem delu zavarovanega območja.

Do sedaj smo z vašo pomočjo zbrali 14.000 evrov kupnine za parcelo, za plačilo celotne kupnine pa potrebujemo še 18.000 evrov. Že letos bomo začeli s parcelo upravljati v skladu z načelom trajnosti in sonaravnosti  po tradicionalnih načinih, ki so jih kmetje v dolini v preteklosti že uporabljali in z izgradnjo informativne učne poti, ki bo namenjena domačim in tujim obiskovalcem. Na zemljišču rasteta Loeselova grezovka in Rezika, rastlini, ki se nahajata na rdečem seznamu evropskih ogroženih vrst. Lotili se bomo  čiščenja njunega življenjskega prostora z redčenjem dreves in košnjo rastlinja, ki se zarašča v mokrišče. Vsi posegi bodo potekali pod strogim nadzorstvom Zavoda za varstvo narave Kranj (Zavod).

Namen nakupa parcele je rešitev doline, varovanje in trajno upravljanje Brja. V soglasju z lastniki zemljišč in Zavodom želimo vzpostaviti učne poti skozi Brje ter predstaviti vse plasti in posebnosti naravnega bogastva doline. V nadaljevanju želimo z brvjo povezati oba bregova Save Dolinke, Bled in Vrbo, dva ključna kraja v zavesti slehernega Slovenca. S tem bi dejansko, ne samo simbolno, povezali Blejski kot pod Triglavom in Deželo pod Stolom.

Tokrat pri reševanju doline lahko spet pomagate tako, da prispevate donacijo Društvu za varstvo okolja Bled, ki jo bomo namenili izključno za nakup zemljišča in upravljanje zavarovanega območja. Lastnik zemljišča je že Društvo za varstvo okolja Bled, ki parcele po statutu društva ne more odtujiti.

Zavod nam je pripravil strokovne smernice za upravljanje s tem območjem, pridobiti pa želimo tudi skrbništvo nad dolino po Zakonu o ohranjanju narave. Izdelali smo strokovno študijo biotopa z izvedenim kartiranjem odseka Save Dolinke med Piškotarjevim (Zasip) in Blejskim mostom (Brje) in proučili možnosti sonaravnega turizma območja Blejskega kota, Jeseniške doline in Dežele od Radovljice do Žirovnice. Pripravili smo tudi dolini neškodljiv in prilagojen alternativni predlog projekta sanacije HE Moste.

Če želite podpreti prizadevanja za ohranitev Save Dolinke in Brja, lahko nakažete poljubni znesek na spodaj navedeni račun društva. Če želite biti kot donator navedeni v publikacijah in na tabli v Brjeh nam to pisno sporočite.

Z vašim prispevkom oziroma donacijo (veseli bomo vsakega prispevka, tudi 5 evrov nam pomeni veliko) lahko postanete boter, skrbnik ali idealni solastnik delčka mokrišča. To bo tako ostalo trajno ohranjeno in zavarovano za nas in prihodnje rodove, v ponos vsem ljubiteljem narave in življenja. Nakupa parcele zato ne smemo razumeti zgolj kot pridobitev lastnine v ozkem pomenu besede, ampak kot simbol svobode, pristnosti, lastnega zavedanja in vračanja k naravi.

Bled je eden pomembnejših prepoznavnih simbolov Slovenije, pa tudi Evrope, zato smo člani Društva za varstvo okolja Bled zavezani k stalnemu in aktivnemu spremljanju, opazovanju in ohranjanju narave in okolja Bleda z vsemi sredstvi. Trudimo se za sprejem obeh bregov Brja v evropski sistem varovanja zaščitenih območij Natura 2000, kamor dolina zaradi svojih evropsko prepoznanih kvalitet upravičeno sodi. Na državni seznam Natura 2000 je bila že uvrščena, potem pa izbrisana. Na spisek območij, ki izpoljnjujejo pogoje za sprejem v Natura 2000 so jo ponovno uvrstili na biogeografskem seminarju EU. Na teh seminarjih strokovnjaki iz članic EU določajo območja, ki so zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti potrebna trajne ohranitve. Predlog trenutno čaka na mizi ministra za okolje RS. O tej problematiki smo v mednarodnem letu biotske raznovstnosti obvestili tudi evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, ki pravi, da aktivnosti spremlja in nas v naših prizadevanjih podpira.

Prosimo, če lahko prispevate po svojih zmožnostih. Dolina in vaši vnuki vam bodo hvaležni.

Društvo za varstvo okolja Bled                                                 Odbor za rešitev Save Dolinke

Miro Kapus                                                                                   Janko Rožič

TRR: SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

BIC (S.W.I.F.T.)  GORE SI 2X

DŠ: 44541287

matična št.: 1142127

naslov:

Društvo za varstvo okolja Bled

Mlinska cesta 3

4260 BLED

www.zavest.net

 foto: Rafael Nemec

Gozd nas je pripravljen učiti, z veseljem predaja večtisočletne izkušnje življenja človeku. Človek je energija, energija narave. V prostoru so jedra, kjer energija narave še posebej kipi. Pri tem se porodi vprašanje: Ukrotiti ali čutiti naravo znotraj in zunaj nas?

Pogovor je vodil  avtor knjige Škratove pripovedi  JAKA ŠUBIC, gozdar in geomant.

Predavanje je bilo v četrtek, 27.5.2010 v Knjižnici Bled ob 18h.

posnetek predavanja

Ana Marija Kovač, Marisa Monti

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec.

Finance in proračun

Že vrsto let se primanjkljaj v občinskem proračunu rešuje s prodajo občinskega premoženja. Popolnoma jasno je, da tako ne gre v nedogled. V preteklem letu je bila Občina Bled po vrednosti prodanega premoženja med 193 občinami na neslavnem tretjem mestu. Več premoženja sta prodali samo bistveno bogatejši mestni občini Ljubljana in Kranj! Če se že prodaja premoženje v lasti Občine, je potrebno zagotoviti, da se izkupiček investira v razvojne projekte, ki bodo prinašali dodatne prihodke v prihodnosti. Prihodki od prodaje premoženja v letu 2005

1.Mestna občina Ljubljana          921.307
2.Mestna občina Kranj                566.266
3.Občina Bled                             271.458
 

Potreben bo tudi dogovor z Občino Gorje o delitveni bilanci. Menimo, da bi se bilo smiselno dogovoriti z novoustanovljeno Občino Gorje tudi za skupno izvajanje določenih funkcij, tako da ne bi prihajalo do prevelikega podvajanja administracije. Takšno sodelovanje omogoča zakon o lokalni samoupravi, zakon o financiranju občin pa ga z dodatnimi proračunskimi sredstvi celo vzpodbuja. 26.b člen omenjenega zakona namreč zagotavlja dodatno dotacijo iz državnega proračuna v višini kar 50% v preteklem letu realiziranih odhodkov. Zaradi izredno slabega finančnega stanja občine in velike zadolženosti bo pri večjih naložbah nujno delno sofinanciranju iz državnega proračuna in evropskih skladov. Predvsem evropski skladi so velika priložnost, saj so bili do sedaj deloma tudi zaradi pomanjkanja potrebnega znanja za pripravo kakovostnih projektov praktično neizkoriščeni. Zato bomo oblikovali skupino strokovnjakov z različnih področij, ki bo občini pomagala pri pripravi projektov. Strokovna skupina bo lahko pomagala tudi pri realizaciji dobrih idej občanov, če le ti ne bodo imeli dovolj znanja in izkušen za samostojno pripravo projektov. Člani strokovne skupine ne bodo zaposleni na občini, pač pa bodo plačani iz na razpisih pridobljenih sredstev.

Pridobljena evropska sredstva v letu 2005

1.Hrastnik                                           332.288
2.Komenda                                         262.175
3.Kuzma                                             227.996
4.Mestna občina Velenje                   193.516
5.Mestna občina Slovenj Gradec       168.908
…
BLED                                                            0

Gospodarstvo

Zagovarjamo tak razvoj gospodarstva, ki bo resnično pomenil napredek. Razvoj se v današnjem svetu ne more več meriti v tonah betona. Tako Evropska unija kot država Slovenija sta se v svojih strateških dokumentih jasno opredelili za trajnostni razvoj in za družbo, temelječo na znanju. Bled ima v slovenskem merilu daleč nadpovprečno izobrazbeno strukturo. Žal pa na Bledu ni dovolj ustreznih delovnih mest, zato se več kot polovica prebivalcev na delo vozi drugam.

Naloga Občine je, da v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo ustvari spodbudno okolje, v katerem bo ta potencial znanja lahko prišel do veljave. Potrebujemo sveže zamisli, ki bodo omogočale razvoj ustvarjalnega potenciala prebivalcev Bleda in nove projekte, ki bodo uglašeni s prostorskimi in naravnimi danostmi našega kraja. Hkrati z ustvarjanjem pogojev za nastajanje kakovostnih novih delovnih mest spada med odgovornosti občinskega sveta tudi ohranjanje obstoječih. Občinski svet mora z zavrnitvijo spremembe namembnosti zemljišča zagotoviti, da se lastnikom podjetij na dobri lokaciji ne bo splačalo zapirati delovnih mest, kot se je to zgodilo s podjetjem Vezenine Bled. Potencialno ogroženi sta še vsaj dve podjetji. Poleg kakovostnejših oblik turizma bomo spodbujali predvsem razvoj panog, ki v večji meri temeljijo na znanju. Pri tem ne smemo pozabiti na kmetijstvo. V interesu vseh občanov Občine Bled je dolgoročno preživetje kmetij, ki dajejo značaj našemu kraju in skrbijo za ohranjanje kulturne krajine. Zaradi razdrobljenosti obdelovalnih površin in manjše velikosti kmetij količinsko težko konkurirajo velikim kmetom iz drugih držav EU. Zato je potrebna preusmeritev s kvantitete v kvaliteto – torej pridelava kakovostne hrane, pokateri bo vse večje povpraševanje. Poleg tega bo nujen razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki se v večini primerov vežejo na turizem. Kje so torej boljši pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti kot na Bledu in v okolici? Za take spremembe je potrebno precej znanja in tudi časa. Zato je potrebno pričeti čim prej. Pri tem pa kmetje seveda potrebujejo in lahko tudi upravičeno pričakujejo konkretno strokovno in finančno podporo občine.Lokalna samouprava Občani potrebujemo občinske svetnike, funkcionarje in uslužbence, ki jim bomo lahko zaupali. Zaupanje pa lahko temelji zgolj na iskrenem zavzemanju in delovanju za korist kraja. Menimo, da je zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti Občina Bled potrebuje etični kodeks. Etični kodeks predstavlja minimalne standarde etičnega ravnanja župana, svetnikov ter drugih občinskih funkcionarjev in uslužbencev. Verjamemo, da bodo sprejem kodeksa pozdravili tudi občinski funkcionarji, saj jim bo v pomoč, da se bodo lažje odločali v moralnih dilemah. Poleg etičnega kodeksa pa lahko k povrnitvi omajanega zaupanja v delovanje organov Občine pripomore predvsem popolna preglednost postopkov ter spoštovanje zakonov in referendumske volje občanov.

Občinska uprava

Osnova za dobro delovanje občinske uprave sta strokovnost, vizija in etično ravnanje. Od vodij oddelkov poleg strokovnosti pričakujemo dobro poznavanje zakonodaje, ki ureja njihovo področje dela. Le tako bodo lahko zagotovili, da ne bo prihajalo do kršenja zakonodaje in kratenja pravic občanov. Ob zavedanju, da je celotna občinska uprava v službi občanov ne bo težko pripraviti ukrepov za približanje občinske uprave občanom. V zadnjem času je na Bledu nastalo kar nekaj civilnih pobud, zelo dejavna so številna društva, vendar pa zelo težko predstavijo svoja stališča. Zato predlagamo, da se ustanovi poseben odbor za pobude občanov, ki bo redno obravnaval pobude skupin in posameznikov in jih tudi predstavljal na sejah občinskega sveta. Poleg tega bomo poskušali omogočiti, da bodo predstavniki civilnih iniciativ in društev tudi sami dobili besedo na odborih in na sejah občinskega sveta. Preprečevanje korupcije Možnost korupcije na občinski ravni obstaja predvsem pri porabi javnega denarja in na področju urejanja prostora. Pri porabi javnega denarja predstavlja pomemben problem mešanje javnega in zasebnega interesa, predvsem v primerih poslovanja občine s podjetji v lasti občinskih funkcionarjev. Rešitev vidimo v etičnem kodeksu, ki bo v bodoče preprečeval tovrstno navzkrižje interesov in v boljšem nadzoru nad javnimi naročili.

Na področju urejanja prostora sodi občina Bled skupaj z obalnimi občinami in mestno občino Ljubljana prav zaradi atraktivnosti zemljišč in s tem povezanimi možnimi dobički med korupcijsko najbolj izpostavljene občine v državi. Problem je še posebej pereč, ker ima korupcija na področju prostorskega načrtovanja trajne posledice, ki jih ni več mogoče popraviti. Zato mora občinska uprava v najkrajšem času pripraviti načrt integritete, kot ga predvideva 40. člen zakona o preprečevanju korupcije. Potrebno je predvsem ugotoviti, katera delovna mesta v občinski upravi so najbolj izpostavljena korupciji in sprejeti preventivne ukrepe za zmanjševanje možnosti zanjo. Z boljšim delovanjem vseh ravni lokalne samouprave bo prav tako manj možnosti za korupcijo, saj o pomembnih stvareh za posamezna naselja ne bo odločala peščica ljudi v tajnosti, pač pa bo o njih tekla široka razprava. Pričakujemo, da bo k manjši korupcijski izpostavljenosti prispevala tudi zahtevana dvotretjinska večina za spremembe zaščite varovanih območij, ki so žal za špekulante še posebej zanimiva. Upam, da je iz zapisanega razvidno, da imamo na
omenjenih področjih jasne cilje in da tudi natančno vemo, kako jih bomo dosegli.

Matevž Čelik, univ. dipl. arh.

Blaž Intihar, dijak

Sedim in pišem. V Brju. Ura je okoli 11 in nikamor se mi ne mudi. Vse, kar potrebujem za življenje, imam tu. Čisti zrak in čista voda. To je vse. Ničesar več ne potrebujem. Tu, v Brju imam celo več, kot bi potreboval. Imam prijatelje! To mi veliko pomeni. Tu so pravi prijatelji. Lahko jim vse zaupaš, pa te ne bodo nikomur izdali. Garantirano. To so ptice, metulji, ribe, … Tu imam pa še nekaj, in to je najpomembnejše. Tu je del mojega srca, v to dolino sem kar nekako zaljubljen. Sem se vračam najmanj enkrat tedensko.

Privlači me tukajšnje nasprotje. Vedno, ko pridem sem, je vse tako zelo tiho, pa vendar tako glasno. Tiho je, ker ko pridem sem, ne vidim nikogar od ljudi, tu se lahko sprostim, umirim. Če pa pogledam drugače, pa je vse tako glasno. Mravlje tekajo sem ter tja, metulji poskakujejo po rosnih cveticah, ki so se pravkar nastavile jutranjemu soncu. Vse je tako hitro, in vendar tako počasi. Vse je čisto neponovljivo.

Mogoče je voda, ki ravnokar teče mimo mene, tu že bila. Ali pa tudi ne. Nikoli ne bom izvedel. Ne vem niti, kako je bilo tu pred tisoč ali mogoče milijon leti. Vem pa, da danes in v prihodnosti tu ne bo jezera. Še najmanj umetnega. Tistega, ki bi to tišino uničilo in iz nje naredilo glasnost, in ki bi iz glasnosti naredilo tišino. Tega nikakor tukaj ne bo. Tu vladajo nasprotja! Če bi si tu slučajno kdo drznil narediti jez, bi vsa nasprotja uničil. In tako dolina ne bi mogla delovati normalno. Bila bi tako rekoč iznakažena, pusta, dolgočasna in predvsem umazana. Umazana od misli in dejanj odgovornih. Saj vemo katerih.

Sploh pa ne razumem, kako lahko Savske elektrarne temu prelepemu predelu rečejo Brje. To ime je prelepo, da bi ga lahko kar tako uporabljali za svoje zle namene. Saj je res, vsi imamo pravico govora, a vendar bi bilo pošteno, da ime Brje uporabljajo ljubitelji tega predela, ne pa tisti, ki to hočejo uničiti. Ker takrat Brja ne bi bilo več. Prav grozno mi je, ko pomislim, kaj vse si ljudje upajo in kaj vse si lastijo. Kakor da nimajo svoje zemlje, bi radi še sosedovo in tako naprej. Kakor da bi jaz okoli svoje hiše vse nasvinjal, potem bi pa šel k sosedu in mu rekel, da mi mora dati tudi on svojo zemljo, in tako naprej, dokler ne bi bil ves Bled moj in ves zasvinjan. Tak princip imajo S. E. Radi bi si postopoma prilastili vso reko in vso zasvinjali, namesto da bi počistili tisto kar imajo. S tem na koncu ne bo nič. Nula. Čista logika. Tako bi bilo bolje, da bi si Savske elektrarne namesto golega nakladanja po krajevnih skupnostih privoščile tečaj logike. Bi bolje delovali. Ampak naj bo to samo dobronameren nasvet v prihodnje. Kot tudi nasvet vsem Blejcem: ohranimo Brje. Naj živi ta prelepa dolina. In naj je ne uničijo ljudje, ki so dokazali, da ne znajo razmišljati logično. Zato razmišljajmo

Dr. Albina Alijeski, specialist splošne medicine:

Mag. Branko Lubej, dr. med., Gorenjsko zdravniško društvo:

Judita Mandeljc Kunšič, dr. med.:

Prof. dr. dr. Franz Copf:

Dr. Branko Brodnik:

Dr. Vito Istinič, Zabreznica:

Marjan Veber, Slovenski Javornik:

Dušan Merc, pisatelj:

SRCE NA ELEKTRIKO

Dolgo je reka kopala zemljo
z bistrozeleno deročo vodo
kakor umetnica s svojo roko,
da izklesala je raj pod goro.

Morda že kmalu ne bo več tako.
Vsi, kar pomembnih je, pravijo,
da od lepote koristi ne bo.

Reka naj daje elektriko!

Ko sem bil deček, sem se učil,
dneve in ure ob reki prebil,
čiste lepote od nje se naužil
in še za mojo je pesem izliv.

Morda že kmalu ne bo več tako.
Jutri pred mano bo jezero
in ta dolina bo pod vodo.
Bo verz opeval elektriko?

Naše dežele ponos in obraz,
struge življenja pojoči okras.
Kdor jo pozna, naj pristavi svoj glas,
zdaj je mogoče še čas.

Morda že kmalu ne bo več tako.
Kam bo šel deček po čisto vodo?
Kam bo šel romar po duše zlato?
Bo mar srce na elektriko?