Author Archive

VRNIMO ŽIVLJENJE V BLATNICO-poročilo 2020

dvo-logo-barvniDruštvo za varstvo okolja Bled je leta 2019 v svoj program med drugim sprejelo štiriletni projekt VRNIMO ŽIVLJENJE V BLATNICO.

blatnica-za-naturo-2000-koncna

Blatnica je potok, ki pretežno teče v občini Radovljica, 686 metrov pa tudi v območju Nature 2000. V letu 2020 so člani za uresničitev štiriletnega programa opravili 380 prostovoljnih delovnih ur. Težišče prizadevanj je bilo odstranjevanje žlezave nedotike ob strugi v skupni dolžini 2350 metrov. Odstranili so tudi 4 kubične metre zavrženih smeti – v glavnem plastike. Pomembno je tudi, da so vzpostavili stalen dokaj enakomeren pretok vode vse do letališča v Lescah. Za vse posege so pridobili soglasja lastnikov zemljišč, pozitivno mnenje za projekt pa je dal tudi Zavod RS za varstvo narave – območna enota Kranj. Za izvedbo nalog so se povezali tudi s Krajevno skupnostjo Lesce, Občino Radovljica in Osnovno šolo F.S. Finžgarja Lesce. Prioritetna naloga v letu 2021 bo poleg nadaljevanja odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin preprečiti spuščanje kmetijskih odplak v potok.

VEČ O PROJEKTU:

  1. GEOGRAFSKA OPREDELITEV

Potok Blatnica izvira pod Tolstim vrhom v Kališčih in kot gorski potok priteče do Krpina. V ravnici severno od begunjske graščine je bila urejena zapornica, s katero je del vode z umetno povezavo preusmerjen v potok Zgoša. Razvod je poškodovan in neurejen, zato se le del vode usmeri zahodno proti Poljčam, kjer nato Blatnica regulirano teče mimo kravje farme na Blatih. Od hlevov do tam, kjer teče pod makadamsko cesto/staro cesarsko/ je območje Natura 2000, zavarovano po direktivi o habitatih.

Pod makadamsko cesto Blatnica teče skozi Studenčice. Na jugu naselja se usmeri proti vzhodu in teče mimo Hraš. Struga je speljana proti letališču in tudi skozi predor pod cesto Lesce-Hlebce. Nekaj vode ponikne pred cesto, del pa na strani, kjer je letališče.

  1. VZROKI ZA DEGRADIRANO STANJE BLATNICE

Glavni vzroki za degradacijo Blatnice so neustrezno urejen razvod vode na zahodni strani graščine v Begunjah, kmetijske odplake, nestrokovno poglabljanje – čiščenje brežin trstičnih jarkov, zaraščanje brežin s tujerodnimi invazivnimi rastlinami in odmetavanje smeti.

    1. REGULACIJA PRETOKA VODE V BLATNICO IN ZGOŠO

Zapornica v odtok proti potoku Zgoša je odstranjena, tako 3/4 vode odteče direktno po ceveh v potok Zgoša. Ostale 1/4 vode pa ni bilo dovolj, da bi potok pritekel do Hraš. Struga Blatnice je pri razvodu večkrat zamašena in posledično, kadar je vode malo Blatnica na tem delu preneha teči. Vse vodne živali nizvodno v obdobju suše tako nimajo pogojev za preživetje. Ko se tok ob deževju vzpostavi, je to mrtev potok.

Poleg uničenja živalskega ekosistema premajhna količina vode povzroča razrast invazivne žlezave nedotike (Impatiens glandulifera). Zaradi pomanjkanja vode, se žlezava nedotika močno razraste v delno vlažno strugo in zmanjšuje pretok vode.

    1. KMETIJSKE ODPLAKE

V prejšnjem stoletju je bilo spuščanje gnojnice v Blatnico zaslediti na več mestih. Videti je, da taka praksa še ni povsem preživeta. Leta 2015 je kmet v Poljčah odplake iz hleva spustil neposredno v potok in poginilo je na desetine odraslih rakov koščakov.

Velik problem predstavlja tudi uporaba potoka za čiščenje hlevov, saj odtočna voda, ki se vrne nazaj v potok s seboj prinese velike količine gnojnice, kar povzroča pomore vodnih organizmov.

V letu 2016 je bila v sklopu maturitetne naloge izdelana tudi pet mesečna analiza stanja vode in ugotovljena je bila občasno velika količina amonijaka in nitratnih snovi v vodi (Humerca, 2016).

    1. NESTROKOVNO POGLABLJANE STRUGE IN ČIŠČENJE BREŽIN

Občasno poglabljanje struge, predvsem na Blatih, je nestrokovno in ni v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu. Ta zakon v prvem odstavku 33. člena določa, da je pri urejanju vodotokov potrebno eno brežino pustiti v prvotni zarasti. Ornitološke raziskave so ugotovile, da gnezdenje ptic v naslednjem letu po pravilnem posegu ne upade za dve tretjini, ampak le za eno (Sovinc, 1995).

    1. ZARAŠČANJE BREŽIN S TUJERODNIMI INVAZIVNIMI VRSTAMI

Ob strugi potoka Blatnice in njeni neposredni bližini so prisotne naslednje invazivke: žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), octovec (Rhus typhina), japonski dresnik (Fallopia japonica) in enoletna suholetnica (Erigeron annuus).

Odmrlo rastlinje in korenine ovirajo tudi normalen pretok vode.

Večje količine kanadske zlate rozge se razraščajo od Krpina do gasilnega doma v Begunjah. Nekaj sestojev je tudi ob strugi na Blatih ter ob melioracijskih jarkih. V zadnjih letih se kanadska zlata rozga širi tudi iz avtocestnih brežin, tako je bila letos opažena tudi na brežini ceste Lesce-Hlebce. Najbolj primeren način odstranjevanja je puljenje in izkopavanje korenin poleti, preden rastlina zacveti.

Do leta 2016 je ob poniku stala Vovkova hiša, pred katero je raslo drevo octovca. Ko so hišo podrli, so požagali tudi drevo, ki pa je nato podivjalo in vzklilo iz vseh okoliških korenin. Do jeseni 2019 je tam raslo nekaj grmov, ki pa so jih jeseni pokosili. Košnja octovca ni primerna, saj bolj ko se ga reže, bolj poganja. Za trajno odstranitev je potreben strojni izkop korenin.

Japonski dresnik se trenutno nahaja na območju, kjer voda iz Poljč priteče na Blate. Največji sestoj se nahaja v jarku ob cesti Poljče-Rodine, od koder se širi naprej po strugi. Sestoji so manjši in bi bili obvladljivi z redno košnjo oziroma izkopom korenin.

Žlezava nedotika je razširjena od Blat, preko Studenčic pa vse do ponika, vmes so le manjši odseki trstičja. Odstranjevanje je najbolj učinkovito pred začetkom cvetenja in pri vsakoletnem puljenju traja štiri leta.

2.5. ODMETAVANJE SMETI

Poleg večjega odlagališča smeti, ki je med Studenčicami in Hrašami le deset metrov od struge, je manjšo količino smeti opaziti ob vsej strugi. Predvsem kemični in plastični odpadki so stalna grožnja za dolgotrajno onesnaženje vode.

Prevladuje predvsem embalaža in predmeti za enkratno uporabo, kot so vrečke, folije, plastenke, plastični kozarci, stiropor in drugo.

Zadnje organizirano odstranjevanje smeti je bilo pred 25 leti, ko so učenci Osnovne šole Lesce v sklopu spomladanske akcije KS Lesce temeljito očistili kanale na Blatih.

  1. IZVEDENI IN NAČRTOVANI ŠTIRILETNI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA

    1. ŽE IZVEDENI UKREPI V LETU 2020

      1. December 2019: Izdelava načrta za 4 letno izvedbo

Po kratkem posvetu sta Rok in Boris sestavila štiriletni načrt z naslovom VRNIMO ŽIVLJENJE V BLATNICO.

      1. 23. februar 2020: Akcija pobiranja smeti

Organizator: Boris Kozinc

Udeleženci: 12 prostovoljcev (člani društva, člani ornitološkega krožka Osnovne šole F.S. Finžgarja Lesce).

Trajanje akcije 6 ur, skupno 72 delavnih ur.

Učinek: očistili so 2350 m struge Blatnice in brežin, 500 m izsuševalnih kanalov, skupno nabrali 4 kubične metre smeti, največ je bilo avtomobilskih gum (68) in plastičnih vreč napolnjenih s plastiko za baliranje krme (16). Vzhodno od vasi Studenčice nad potokom Blatnica je bilo očiščeno manjše divje odlagališče, kjer je bilo skupno pobranih 16 vreč plastičnih smeti in približno 30 kg starega železja.

1-37a8-tmp

Fotografija: ena od skupin udeležencev akcije.

Akcijo je podprla KS Lesce s plačilom kosila za vse udeležence.

O izvedbi akcije je bil tudi kratek zapis v Deželnih novicah lokalnem časopisu občine Radovljica.

      1. Zbiranje soglasij za odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin.

Za vsa dela je bilo potrebno zbrati soglasja lastnikov zemljišč. Skupno smo pridobili soglasja 18 lastnikov za 28 parcel. Naknadno smo zbirali še soglasja za postavitev gnezdilnic ob strugo Blatnice zaradi vložitve projekta na Občino Radovljica.

      1. 23. maj 2020: Akcija odstranjevanja invazivne nedotike ob potoku Blatnica (ročno puljenje)

Organizator: Boris Kozinc

Udeleženci: 15 prostovoljcev, 4 člani društva, taborniki in člani ornitološkega krožka Osnovne šole Lesce.

Odstranjevanje je potekalo zgolj z ročnim puljenjem na odseku skupne dolžine 900 metrov.

Skupno opravljenih ur 15 x 6 = 90 ur. KS Lesce je ponovno zagotovila kosilo za vse udeležence.

Kasneje se je izkazalo, da je s puljenjem ali košenjem bolje začeti kasneje, ko nedotika že prične cveteti.

blat

Fotografija: Dijaki v akciji puljenja nedotike.
      1. Sestanek pri županu Občine Radovljica g. Globočniku za pomoč pri uresničevanju projekta

Sestanka sta se udeležila Rok in Boris.

Župan je podprl naša prizadevanja in obljubil tudi finančno pomoč.

      1. Ogled celotne struge s predstavnicami Zavoda RS za varstvo narave – območna enota Kranj.

Poleg treh predstavnic iz zavoda smo bili s strani društva prisotn Rok, Boris in Miha.

Ogledali smo si tok Blatnice v Krpinu, razvod pri bolnici v Begunjah, mokrišče na Blatih in ponikališče pred Letališčem.

Ogled je trajal 3 ure.

      1. 5. junij 2020: Košnja žlezave nedotike ŽN

Udeleženci:

Boris, Rok, dijak na PU Bor Klančar, dijak na PU Žan Vuletič, dijakinja PU Katja Kumerdej.

kosnja

Fotografija: Ročna košnja optimalen način odstranjevanja za večje površine.
      1. Sestanek z direktorico Kmetijske zadruge Sava

Sestanka sta se udeležila Boris in predsednik Miha Žvan.

Dogovorili smo se za sodelovanje, pridobili pa smo tudi soglasje za vse aktivnosti na njihovih zemljiščih. Zadruga Sava je lastnica večine parcel ob Blatnici in kravje farme v Poljčah.

      1. Ureditev razvoda vode v Begunjah za potoka Zgoša in Blatnica za zagotovitev stalnega pretoka

Akcijo sta izvedla Rok in Boris. Odstranila sta manjši jez iz kamenja in skal na Blatnici, ter odvečni pesek in korenine, ki so ovirale pretok.

razvod

Fotografija: Zagotovljen pretok v smeri Blatnice.
      1. Julij 2020, avgust 2020: košnja nedotike

Izkazalo se je, da je to najbolj pomembno obdobje za odstranjevanje žlezave nedotike. V teh mesecih vzklije še najmanj polovica semen. Rast je zelo intenzivna in hitro začne cveteti. Če so rastline pokošene previsoko, te ponovno poženejo. Vsak predel struge je potrebno kositi najmanj trikrat. Delo smo razširili vse do farme v Poljčah, v kanalih ob cesarski cesti in vse do letališča v Lescah. Skupna dolžina očiščevanje je 2350 metrov. Najbolj učinkovito se je izkazalo košenje, v gostejši zarasti pa z rezilom na koncu palice.

Izvedba del: Rok, Boris /v tem obdobju ni bilo več dijakov iz Naklega na PU/.

orodje

Fotografija: Optimalno orodje za odstranjevanje invazivk med gostejšo zarastjo.

3.2. Avgust 2020: Prijava na občinski razpis »Projekt za moj kraj«

Boris pripravi projekt: IZDELAVA IN NAMESTITEV GNEZDILNIC ZA PTICE IN NETOPIRNIC TER ROČNO ODSTRANJEVANJE INVAZIVNIH TUJERODNIH RASTLIN OB POTOKU BLATNICA.

Udeležba na informativnem sestanku v KS Lesce, priprava in prijava projekta.

    1. Od 9. do 13.11.2020: Zbiranje glasov za projekt

Sodelovali so: Rok, Aljaž Mulej in Boris. Skupno smo zbrali 145 listkov za glasovanje, za projekt pa je glasovalo kar 289 občanov iz Krajevne skupnosti Lesce. Zasedli smo drugo mesto in tako bo projekt financiran iz občinskih sredstev že v letu 2021.

    1. Vzporedno izvedene aktivnosti

      1. Popis gnezd močvirske trstnice

Med odstranjevanjem tujerodnih rastlin smo mimogrede popisali tudi gnezda močvirske trstnice. Dve gnezdi sta bili ugotovljeni naknadno po končani gnezditvi.

Skupno smo evidentirali kar 8 aktivnih gnezd.

      1. Popis invazivnih tujerodnih rastlin

Popis je izvedel Rok Humerca. Med popisom so bile neposredno v in ob strugi potoka opažene naslednje invazivne rastline:

Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) – gosti sestoji od Blat pa do ponikališča v Lescah. Pojavlja se tudi ob in v kanalih ob Cesarski cesti. Neprehoden sestoj v dolžini cca. 100 m tudi na vrhu terase nad Blatnico, točno za Jernejčevem sadovnjakom med Studenčicami in Hrašami. Avgusta sta bila opažena dva primerka tudi pri Begunjah – nujen monitoring od Krpina do Blat. Rešitev: odstranjevanje.

Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) – Večji sestoj prisoten nasproti Šebatove kmetije v Smokuču od koder se širi ob potok Blatnico. Prav tako so posamezni manjši sestoji prisotni ob odtočnem kanalu ob Cesarski cesti (vzhodno od ceste Hraše – Rodine). Rešitev: puljenje

Navadna amorfa (Amorpha fruticosa) – dva starejša primerka prisotna ob odtočnem kanalu ob Cesarski cesti (vzhodno od ceste Hraše – Rodine), en starejši primerek ob Blatnici v Hrašah (s koreninam se razširja vse naokoli), en starejši primerek v strugi ob cesti Lesce – Hraše in en starejši primerek ob strugi med Hrašam in Studenčicam. Potrebno je čim prejšnje ukrepanje, saj se v zadnjih letih pojavljajo tudi mladi primerki, ki niso bili namenoma zasajeni iz strani čebelarjev. Je še obvladljivo.

Japonski dresnik (Fallopia japonica) – Prisotne vsaj štiri kolonije na zahodni strani vasi Poljče. Tri kolonije se nahajajo neposredno ob potoku Blatnica nasproti kmetije na Blatih. Eden pa je prisoten ob cesti Poljče – Rodine. Potrebno je čim prejšnje ukrepanje, saj so se kolonije v zadnjih dveh letih podvojile. Rešitev: nujno potreben čimprejšnji dogovor z Zadrugo

Octovec (Rhus typhina) – prisoten pri ponikališču v Lescah. Kolonija se vsako leto potroji. Prvotno je tu ob hiši stalo staro drevo octovca. V letu 2015 je bila hiša podrta, drevo pa požagan. Iz korenin je pognalo na stotine mladih rastlin. Potrebno je čim prejšnje ukrepanje. Rešitev: Izkop.

Črnoplodni mrkač (Bidens frondosa) – v celotni strugi opaženih le nekaj primerkov v strugi med Studenčicami in Hrašami ter pred ponikališčem (Iskrova struga). Rešitev: puljenje.

Japonski hmelj (Humulus japonicus) – prisoten v kanalih ob Cesarski cesti. Potrebno preučiti potencialne rešitve.

Drobnocvetna nedotika (Impatiens parviflora) – v manjših sestojih prisotna v okolici vasi Studenčice in ob strugi proti Hrašam.

Indijski jagodnjak (Duchesnea indica) – Manjši sestoji prisotni ob strugi pri Hrašah (čebelarstvo Kozinc) in ob strugi pri Mihovem boštu.

      1. Evidentiranje kmetijskih odplak

Rok je popisal kmetijske odplake na Studenčicah.

Za primerjavo smo vzeli tudi vzorec vode, kadar je čista in kadar je voda onesnažena.

brez-naslova

Fotografija: vzorca vode.
    1. Dodatna dela v spodnjem toku Blatnice

20. Avgust 2020: Odstranjevanje indijskega jagodnjaka (Duchesnea indica) ob strugi Blatnice pri Mihovem boštu /Rok/.

15.maj. 20. Urejanje brežine pred ponikališčem (Iskrova struga) in odstranitev vej vrbe, ki so motile pretok vode, poglabljanje struge, sanacija poplave, sajenje rogoza. /Rok, Boris/.

  1. NAČRTOVANI UKREPI V OBDOBJU 2021 D0 2024

    1. V tem triletnem obdobju bomo vsako leto ponovili odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin in pobiranje smeti.

    1. V letu 2021 nameravamo poglobiti presihajočo mlako na desni strani ceste Lesce-Hlebce.

Globlja voda v mlaki bi onemogočala rast invazivnih tujerodnih vrst na tem področju. Istočasno bi odstranili tudi invazivne grmovne vrste s koreninami vred. Izvedba del je odvisna od pridobitve soglasij lastnikov zemljišč: Ministrstva za okolje in prostor in Občine Radovljica.

Po odstranitvi tujerodnih rastlin bomo brežino mlake zasadili z avtohtono vegetacijo, kot je trstičje, rogoz, saš in druge. Mlaka bi zagotovila kakovosten habitat za ogrožene živali, kot so ptice, kačji pastirji, žabe, vodni organizmi in drugo.

Poleg dragocenega življenjskega prostora in blagodejnega elementa v krajini, bi mlaka koristila tudi v učne namene, saj bi jo bližnja osnovna šola in vrtec lahko koristila za učilnico na prostem.

    1. Ozaveščanje javnosti

Ozaveščanje javnosti bo naša stalna naloga. S prispevki v medijih in neposrednimi stiki bomo pričeli z ozaveščanjem javnosti o pomenu Blatnice in vode nasploh za življenje na Zemlji.

Ljudem je potrebno predstaviti celotno problematiko potoka. Izpostaviti je potrebno pomembnost vegetacije ob in v potoku. Košenje brežin potoka je dopustno šele sredi avgusta, ko je zaključeno gnezdenje močvirskih trstnic.

Plastični in drugi gospodinjski odpadki uničujejo izgled krajine, škodujejo ugledu krajanov in turističnemu razvoju na podeželju.

Koordinatorja projekta:

Rok Humerca

Boris Kozinc

Predsednik društva: Miha Žvan

Srednjeveški Blejski otok v arheoloških virih – Medieval archaeology of Bled Island

stara in nova spoznanja o Bledu, Otoku, Bodeščah, mitični pokrajini in še čem.

več o knjigi: https://zalozba.zrc-sazu.si/p/1591

prenos knjige:

blejski_otok-in-miticna-pokrajina-_-bodesce-2020

otok

Hudič je vzel šalo

oppn-jrc-hudic-je-vzel-salo1

 

Hudič je vzel šalo – glej povezavo zgoraj.

 

Pomembne informacije o načrtovani Južni obvoznici na Bledu naše prijateljice Sonje Dornik.

Prijetno branje, čez dan pa bom uredil lepši izgled te strani in dodal slike. Hvala za razumevanje.

 

Za naravo ob Savo

 

V soboto, 27.6.2020 bo vodeni pohod v podporo Brju, rekam in slovenski naravi (več spodaj).

Zbor bo ob 10hSava Dolinka v Brju v Piškovici na prostoru za start raftinga.  ZEMLJEVID

koordinatorja pohoda : Miro Kapus 051-632-404  in Miha Žvan 031-617-851

Pobudnik akcije Rok Rozman:

https://balkanriverdefence.org/za-naravo-ob-savo/

V soboto, 27. junija je ponovno čas za akcijo! Povezali se bomo in skupaj prehodili, preveslali, prekolesarili in preplavali celoten tok reke Save v Sloveniji (258 km); od izvirov v Bohinju in Podkorenu, pa vse do točke, kjer Sava svojo pot nadaljuje po Hrvaški. Pridružiš se nam lahko na 25 različnih odsekih, kjer bomo opozarjali na škodljive posege v naravo, predstavljali čudovite koščke narave in vrste, ki jim grozi uničenje, organizirali čistilne akcije, se podružili in oblasti pokazali, kako veliko nas je.
Zakaj?
Čeprav nas je korona virus kot skupnost navidezno ločil, se nas je v zadnjih mesecih za naravo povezalo več kot 36 tisoč. Naš namen je bil jasen: zavarovati naravo pred škodljivimi posegi oblasti in kapitala ter graditi solidarno, strpno in zeleno družbo.
 
Vlada nas ni slišala. Nonšalantno je sprejela zakon, ki iz postopkov meče vse, ki bi lahko pri okoljsko spornih projektih interesom oblasti in kapitala nasprotovali.

DAN ZA SAVO IN VSO SLOVENSKO NARAVO

27. junij 2020
Smo v času, ko se dogaja organiziran in s strani trenutno vladajoče oblasti podprt napad na naravo in okolje ter na vse v zvezi z njima v naši državi.
Vladajoča struktura je sprejela pravne akte, ki pa jih lahko upravičeno imenujemo NEPRAVNI AKTI, ali pa tudi PROTIPRAVNI AKTI, saj z njimi spreminja pravice naravovarstvenih nevladnih organizacij oziroma jih odvzema za dve leti nazaj. To je protipravno, saj poseg v pridobljene pravice ne sme biti izveden, razen če za to ne obstajajo izjemni pogoji, ki pa morajo biti argumentirani in sorazmerni. Kar čez noč ukiniti status javnega interesa več kot 90 odstotkom organizacij je pač zelo sporno in sumljivo dejanje, ki zagotovo skriva za seboj interese, ki z varstvom narave in okolja nimajo nobene povezave oziroma so z njima v diametralnem nasprotju.  Uvesti take spremembe v protikoronsko zakonodajo pa je prav tako nezakonito dejanje, saj je bila ta sprejeta zaradi varovanja javnega zdravja, ne pa drugih področij, ki bi se morala urejati po rednih postopkih v področni in sicer veljavni slovenski okoljski zakonodaji.
Posledica tega protiokoljskega protikoronskega zakona je tudi novela Zakona o ohranjanju narave, ki je v zakonske določbe vnesla nove glede pogojev, ki jih morajo od 21.6.2020 izpolnjevati za dve leti nazaj vse organizacije v javnem interesu na področju varstva narave. Novi pogoji so tako restriktivni, da čez noč in avtomatično ukinjajo status levjemu deležu naravovarstvenih organizacij, ki so do sedaj imele status v javnem interesu. To pa je seveda pravno nedopustno in nezakonito ravnanje. Posega v pravice organizacij za nazaj in tudi v njihovo pravico do delovanja, združevanja, sodelovanja v postopkih varstva narave (upravnih, sodnih, posvetovalnih).
Druga in še bolj uničujoča posledica sprejemanja protipravnega protikoronskega zakona pa je spreminjanje Uredbe o presoji vplivov posegov na okolje, ki neposredno vpliva na podeljevanje okoljevarstvenih in naravovarstvenih soglasij ter dovoljenj za posege v okolje oziroma naravo. Trenutna vlada je v popolni tišini že izdala novo in tako zelo spremenila pogoje oziroma znižala merila, za katere projekte oziroma posege mora biti presoja sprejemljivosti za naravo oziroma okolje uvedena in kdaj ne. Po domače: merila so tako znižana in spremenjena, da je s tem oblast močno znižala standarde varstva okolja in narave, s tem pa si je omogočila podelitev soglasij in dovoljenj za posege in projekte, ki so predvsem v njenem interesu, ne pa v interesu okolja in narave.
To pa je glavni razlog, da ste vsi vabljeni na dan za Savo in vso naravo.
DVO Bled

 

vabilo na 1. akcijo odstranjevanja invazivne Kanadske rozge

V torek, 23.6.2020 bomo v sklopu projekta Marja-mala barja odstranjevali invazivno rastlino Orjaška rozga. Vabljeni na prijeten in družaben dogodek, ki bo trajal cca 3 ure. Dobimo se ob 9h pri mostu na Šobec na Koritnem. Vsak udeleženec prejme rokavice in malico. Se vidimo!
lp, miha žvan, Društvo za varstvo okolja Bled

https://www.malabarja-marja.si/o-projektu/projektna-obmocja/bodesce/

Bodešče

Povirje s karbonatnim nizkim barjem se nahaja vzhodno od Bodešč pri Bledu, na nekdanjih savskih terasah ob Savi Dolinki. Slikoviti lehnjakotvorni izviri na pobočju med dvema savskim terasama napajajo nižje ležeče nizko barje. Na barju je prisotno večje rastišče navadne rezike, barje je tudi življenjski prostor redkega kačjega pastirja koščičnega škratca.

 

 

 

Ogrožen vir pitne vode za več kot 15.000 prebivalcev

2-dvoGradbeno podjetje iz okolice Kranja je v neposredni bližini vodovarstvenega območja na območju Mežaklje zasipavalo odpadke. Zaradi neukrepanja
državnih organov je ogrožen vodni vir za občane občine Gorje, Bled, Radovljica in Žirovnica.
V sredo 27. 03. 2019 je občan opazil kamion kranjskega gradbenega podjetja, ki je prevažal gradbeni material in odpad na območje Mežakle v Triglavskem narodnem parku, Natura 2000. Odpadke je vozilo odložilo v kraško vrtačo v neposredni bližini vodovarstvenega območja Ovčja jama na Pernikih. To območje je glavni vir pitne vode za več kot 15 000 prebivalcev na območju občine Gorje, Bled, Radovljica in Žirovnice.
Na Društvu za varstvo okolja Bled smo takoj obvestili pristojne službe: medobčinski inšpektorat Jesenice, Gorje, Kranjska Gora, Žirovnica, naravovarstveno nadzorno službo Triglavske narodnega parka, inšpektorata za okolje in prostor ter kmetijstvo in Policijo. Medobčinski inšpektor je na dan prijave na mestu odlaganja odpadkov zasledil voznika med zasipavanjem z zemljino, ter gradbenemu podjetju prepovedal vsa dela.

1_dvo  03-img_20190327_100319 5-dvo 6-dvo
Pristojni organi, ki bi morali odrediti odstranitev odpadkov niso ukrepali še do danes. Med odpadki, ki so bili odloženi bi se lahko znašli tudi nevarni odpadki, ki lahko zaradi zakraselega površja hitro preidejo v vodni vir. Prav zaradi hitrega pronicanja vode na kraškem površju bi bilo potrebno takojšnje ukrepanje pristojnih organov.
Voda, ki prihaja iz zbiralnikov doline Radovne je klorirana že od leta 2014, saj je vodni vir neprestano mikrobiološko onesnažen. Stanje vode se slabša tudi zaradi prekomerne kmetijske dejavnosti na območju Mežakle in tudi izsekanih gozdov.
Državne inštitucije podlage za povečanje območja zaščite vodovarstvenega območja sprejemajo že desetletja, a se kvaliteta pitne vode za 15.000 prebivalcev na tem območju slabša.
Miroslav Kapus, predsednik Društva za varstvo okolja Bled

https://photos.app.goo.gl/KEM86WCijgeqFt3b6
Konec sporočila.
Za dodatne informacije pokličite:
Miha Žvan

ZAvest 7

z7-naslovnicaIzšla je nova, sedma številka glasila ZAvest, ki ga izdajamo v Društvu za varstvo okolja Bled. Občani Bleda ga boste prejeli v vaš poštni nabiralnik v naslednjih dneh.

klik na naslovnico odpre povezavo .pdf

UVODNIK

Društvo za varstvo okolja Bled: Molk ni rešitev

RAZISKUJEMO, OSVETLJUJEMO

Miro Kapus: Gozd – narodovo bogastvo?
Maja Vrtačnik: Naravne vrednote občine Bled

POLEMIZIRAMO

Društvo za varstvo okolja Bled: Bled ostaja neurejena turistična destinacija
AnaMarija Kovač: Strategijo turizma nam narekuje pokrajina sama
Sonja Dornik: Lepoto kraja povzdigni z lepoto značaja

OPOZARJAMO

Sonja Dornik: Blejski most – vstopna vrata na Bled
Marisa Monti: Jurski park na Bledu
Društvo za varstvo okolja Bled: Zipline na območju zavarovane doline Brje?!
Špela Kapus: Ali je Bled še varno bivalno okolje?

POROČAMO

Naravovarstveno delo Društva za varstvo okolja Bled (Blejski labodi, Naravna vrednota Povirje na vznožju Višc, Invazivne tujerodne vrste)

PROTESTIRAMO

Javno pismo Društva za varstvo okolja Bled

v Knjižnici na Bledu v četrtek, 25.1.2018 ob 18h

Vabilo na odprti pogovor o strategiji turističnega razvoja

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se že konec novembra odločili, da v januarju 2018 pripravimo v blejski knjižnici odprti pogovor z naslovom Daljnosežni pogled na blejski turizem. Takrat še nismo poznali poteka sprejemanja nove turistične strategije. Kljub temu, da je javna predstavitev bila 11.1., se nam zdi primerno pripraviti bolj sproščen pogovor na to temo, kar bo zdaj tudi lažje, ker poznamo  gradivo.

Društvo za varstvo okolja je nevladna organizacija, ki se ukvarja predvsem z blejskim okoljem.

Med naše dosežke spadajo:
-zaščita doline Brje pred potopitvijo (doinstalacija HE Moste 1998 in 2004),
-nakup zemljišča v dolini,
-popis in izdelava karte rastišč invazivnih tuerodnih rastlin v občini (in posledično sodelovanje
v treh projektih na to temo-ZVN + Čebelarska zveza Gorenjska, RAGOR, Občina Bled..)
-izobrazba naših Vodnikov-čuvajev za vodenje po blejskih naravnih znamenitostih in priprava
več poti za vodenje (po naravi v: Brje, Bohinjska Bela, Selo-Ribno-Koritno, Vintgar…) ,
brezplačni ogledi za slovenske šole (projekt MOP)
-skrbništvo nad naravno vrednoto Povirje pod Višcami (pogodba ZNV, DVO, Občina)
-skrbništvo blejskih labodov (skupaj s Sava hoteli Bled)
-spremljanje stanja okolja in narave ter aktivnosti, ki se v prostoru dogajajo (spremljanje
sprejemanja prostorskih dokumentov in sodelovanje na javnih razgrnitvah, akcijsko
ukrepanje ob raznih domnevno neprimernih ali nezakonitih dejanjih v okolju…)
-dajanje pobud in idej za izboljšanje stanja okolja
-sodelovanje v odboru ZERO Waste
-sodelovanje pri projektu Zelena shema
-od leta 2008 v blejski knjižnici pripravimo 6-7 predavanj letno
-otroški program na Krogu prijatelstva (10x)
-festival glasbe rastlin

Bled je kraj, kjer premoremo cca 75 naravnih vrednot (NV), več kot 300 kulturnih spomenikov, Natura 2000 in cca 100 jam. Da bi vse to lahko pokazali zainteresiranim turistom, je te znamenitosti treba ohraniti. Na žalost sistem varovanja NV v RS ne deluje tako, kot bi si želeli, kmet ima več pravic nad naravo, kot pa Zavod za varstvo narave, zato je sistem varovanja (in »vzdrževanja, aktivnega ohranjanja«) treba prilagoditi na lokalni ravni. Predstavili bi možnosti varovanja na naš način.. V naravi nekatere približati obiskovalcem, nekatere pa tudi ne. Okolje, narava, voda, mir, prijaznost, dobra (lokalna) hrana, urejen promet, varnost in občutek domačnosti je tisto, zaradi česar turisti pridejo sem. V društvu imamo znanje, kako te vrednote ohraniti.

Vse to in še več bi vam radi predstavili v Knjižnici Bled v četrtek, 25.1.2018 ob 18uri

Lep pozdrav in nasvidenje v naši knjižnici
člani Društva,

Miro Kapus, predsednik,
Miha Žvan, tajnik

LETO Z BLEJSKIMI LABODI

Predavanje bo v SREDO, 27.9.2017 ob 18h v Knjižnici Bled

Leto z blejskimi labodi-zgodbe, prigode in dogodivščine blejskih labodov, za katere skupaj s podjetjem Sava Hoteli Bled d.d. v Društvu za vsrstvo okolja Bled skrbimo zadnje leto. Kdo so, od kod prihajajo, njihovi problemi, navade in značilnosti.    Nekaj strokovnih podatkov, več pa o njihovem življenju na Bledu iz lastnih izkušenj in opazovanj, pa tudi o drugih ptičjih pritepencih na jezeru čez leto.

Predaval bo Miha Žvan, ki se v društvu ukvarja s temi lepimi blejskimi pticami. Predavanje je primerno tudi za mlajše.

 

431nilska

bled roza 12

PRIJAVA NEDOPUSTNE GRADNJE VLAKE/CESTE NA STRAŽI NA BLEDU

Bled, 5.3.2017

Če si ogledamo postopek sprejemanja načrta in posega za vlako-cesto na Stražo, ki se ga je občina Bled očitno lotila v letu 2015 in ga brez sodelovanja javnosti dokončuje v tem času, vidimo, da klub opominu Evropske komisije državi in občini glede postopka za južno razbremenilno cesti Bled, ki je prav tako potekal brez sodelovanja javnosti in je s strani komisije zato ustavljen, občina še vedno deluje po svoje, izven zakonitih in pravno legalnih okvirjev, z zlorabo postopka in (prizadete) javnosti.

Blejski osamelec Straža ni le »navaden hrib«, pač pa dejansko in pravno zaščiten z več akti pravnega varovanja, ki jih morajo vsi nosilci javne oblasti na vseh ravneh upoštevati, saj so splošno veljavni in zanje, za vso javnost ter za vsakogar obvezujoči. To zaščito določajo različni dejavniki, med drugim tudi vplivno območje jezera in gradu, ki imata posebno državno zaščito, in Zeleni pas Bleda. Vsa ta zaščita mora biti pri določanju posegov na Straži dejansko in pravno upoštevana. Dejavniki zaščite so enakovredni in vsak mora biti pri presoji vplivov na okolje enakovredno in popolnoma upoštevan.

Pravne zaščite (akti zavarovanja) za območje Straže na Bledu:

Državno zavarovano območje: Blejski grad in hrib Straža nad Blejskim jezerom, naravni spomenik, državni pomen, 1.12.1955 (24.11.2004), UL LRS št. 48/55; id. oznaka 1056 3651, id.z. 3932, id.p. 365;

Naravna vrednota: Straža-nahajališče fosilov, geološko, lokalni pomen; id. oznaka 6369, id.z. 5294;

Naravna vrednota: Straža na Bledu-parkovni gozd, narava, lokalni pomen; id. oznaka 6197, id.z. 304;

Nepremična kulturna dediščina: Bled-Parkovni gozd Straža, kulturna krajina, državni pomen, park, Odločba o zavarovanju Blejskega gradu in hriba Straža nad Blejskim jezerom, UL LRS št. 48/55-159 ; id. oznaka 13107

Kulturna dedišina: Naselbina na Straži, EŠD13073

Kulturna deiščina: Ambient Bleda, EŠD13232

.

Na Straži so dopustni le posegi, ki v naštete dejavnike zaščite posegajo le minimalno in nebistveno.

Straža se nahaja v Zelenem pasu Bleda, ki predstavlja ambientalno okolje Blejskega jezera in Blejskega gradu ter mora kot tako uživati poseben status in tudi zaščito. Gozdovi v tem pasu so gozdovi s posebnim namenom, ki so po Zakonu o gozdovih pred posegi posebej zavarovani. Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija varovanja kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom(44. člen Zakona o gozdovih). Straža je naravni spomenik državnega pomena (zavarovana poleg Blejskega gradu in jezera), dvakrat naravna vrednota lokalnega pomena (parkovni gozd, fosili) in zaradi svojega Parkovnega gozda Straže kulturna dediščina oziroma krajina državnega pomena. Posegi v njeno okolje morajo biti zato izjeme in do skrajnosti premišljeni.

Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave (Zakon o gozdovih, 44. člen/3. odstavek). Splošna raba naravnega vira ali naravnega javnega dobra, ki je hkrati tudi naravna vrednota, se lahko izvaja tako, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva.(44/1 Zakona o ohranjanju narave-ZON-NPB7). Akt o zavarovanju določa zlasti: naravno vrednoto z njenim obsegom in sestavinami; namen zavarovanja; pravila ravnanja oziroma varstveni režim in razvojne usmeritve; določitev načina opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja (49/2 ZON-NPB7). Posegi in dejavnosti na zavarovanem območju se morajo izvajati v skladu s predpisanimi pravili ravnanja (54 ZON-NPB7). Upravljanje zavarovanega območja je opravljanje nalog varstva naravnih vrednot in nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je bilo območje zavarovano, in so določene v aktu o zavarovanju. (59 ZON-NPB7).

Naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen.(64 ZON-NPB7) Lokalne skupnosti sprejemajo programe varstva naravnih vrednot lokalnega pomena na svojem območju. Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom. (95 ZON-NPB7). Za vsak plan ali spremembo plana, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti in bi lahko pomembno vplival na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno ohranitveno območje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani, je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov oziroma posledic glede na varstvene cilje teh območij. Za plane, ki lahko pomembno vplivajo na območja in je njihov vpliv še potrebno preveriti, se štejejo plani: ki obsegajo ta območja ali bi izvedba plana lahko na njih vplivala in plani, s katerimi se določajo ali načrtujejo posegi v naravo (101a. ZON NPB7). Prav to velja za predvideni poseg oziroma projekt vlake/ceste na Stražo: njegov vpliv na naravo in krajino ni bil ustrezno vsebinsko in postopkovno preverjen, zato je nedopusten.

Ob zdajšnji več kot zadostni odprtosti Straže je s posegom ceste/vlake predvidena nesorazmerno velika rana v njenem strmem pobočju. Dostop na Stražo je preko smučišča več kot zadovoljiv, zato je prometnica tam nepotrebna.

Za popolno ohranitev mreže Riklijevih sprehajalnih poti-sprehajalnih stez kot izvirne dediščine in doživljanja gozda s posebnim namenom (Zeleni pas Bleda), ko so kakršni koli večji gradbeni posegi na dotični površini izključeni, ostaja kot doslej spravilo lesa s traktorjem goseničarjem in ročnim predspravilom edina izbira. Na razvitem zahodu (Avstrija, Švica) podobne probleme rešujejo ali s spravilom s konjem (lahka bremena, spravilo navzdol, kratke razdalje) ali pa s helikopterjem kot sploh najskladnejšo rešitvijo. Od žledoloma dalje, pospravila se izvajajo z nesprejemljivo velikim časovnim zamikom, so prej solidno vzdrževane Riklijeve poti-steze zalomljene, zaraščene, polne sečnih ostankov, porušene zaradi koreninskih izval, in gozdni red je z nepravilno zloženimi vejami v kupe nasploh neprimeren.

Gozd na Straži sodi v gozd s posebnim namenom, v katerem so ekosocialne in javne funkcije gozda izjemno poudarjene ter varovane. Doživljajska vloga gozdnega prostora, ki ga je znal primerno ceniti že omenjeni in tako opevani Rikli, je zaradi zgoraj naštetega močno razvrednotena. Njegovi »nasledniki, novodobni skrbniki«, kaj slabo skrbijo za izvirno dediščino Zelenega pasu Bleda. Mreža Riklijevih poti-stez je zelo gosta in zelo zanimiva, zato mora kot del kulturne in naravne krajine Straže ostati nedotaknjena. Projekt ceste/vlake bi sistem Riklijevih poti-stez v dobršni meri porušil in uničil. S tem bi nepovratno posegel v naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino Straže, ki je s svojim zaščitenim parkovnim gozdom kulturna krajina in naravni spomenik državnega pomena. Kot taka predstavlja simbol trajnostnega turizma in ravnanja z okoljem na Bledu, ki naj bi bil svetovni turistični biser, zdaj pa ji grozi nepovratno razvrednotenje okolja.

Projekt vlake/ceste na Stražo je nastal brez sodelovanja splošne in prizadete javnosti, mimo postopkov sprejemanja načrta zanj oziroma brez njega. Trasa za vlako/cesto ne poteka ves čas po isti trasi, kot je potekala stara vlaka, prav tako pa je prevelika (predimenzionirana), iz česar upravičeno sumimo, da gre za poskus trasiranja in gradnje nove ceste in ne gozdne vlake na zavarovani osamelec Stražo. Takšnega posega v starem prostorskem načrtu ni, za nov načrt in projekt/poseg pa nista bila speljana postopka sprejemanja oziroma presoje (oziroma sta bila speljana na pravno nepravilen in nezakonit način). Poleg drugih udeležencev je vsaj javnost tista, ki v tem postopku ni (pravilno in zakonito) sodelovala. Sumljivo je tudi dejstvo, da je nosilec posega občina. Prav mogoče je, da so nosilci občinske oblasti s takim načinom skušali obiti predpise, ki omejujejo rabo narave, okolja in prostora ter načrte in posege na zaščitenem/zavarovanem območju Straže.
Protipravno je tudi stanje »zakoličenja« v naravi, za katerega lastniki niso vedeli, zato to predstavlja nedopusten poseg v lastnino, ki je pravno pregonljiv.

Pristojne prosimo, da temu primerno ravnajo in apelirajo na občino Bled, da ustavi nameravani poseg oziroma protipravno gradnjo. V kolikor tega ne bo storila, bo javnost ustrezno in zakonito ukrepala.

Občina Bled, ZVN OE Kranj, ZGS OE Bled, ZVKDKranj
ARSO, Ministrstvo za okolje in prostor, v vednost Vlada RS, Ministrstvo za javno upravo- Inšpekcija za javno upravo, Računsko sodišče RS, Zavod za kulturo Ljubljana, Zavod za naravo Ljubljana UE Radovljica

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv