Posts Tagged ‘zeleni pas bleda’

Prošnja za donacijo


 

 

ODKUPIMO MAJHEN KOŠČEK BLEDA, REŠIMO VELIK DEL NARAVE…

 

Spoštovane prijateljice in prijatelji narave!

Iskreno se zahvaljujemo vsem dosedanjim podpornikom in donatorjem, ki so nam v tem času nakazali sredstva ali pa nam tako ali drugače pomagali.

Z vašo pomočjo smo že dvakrat, prvič leta 1999 in drugič leta 2004 celo z referendumom preprečili potopitev naravnega spomenika v Brjeh. Da se poskusi uničenja ene od najlepših in najbolje ohranjenih dolin v okolici Bleda in Vrbe ne bi vrstili v nedogled, smo se po temeljitem premisleku odločili za nakup ene od najpomembnejših parcel v osrednjem delu zavarovanega območja.

Do sedaj smo z vašo pomočjo zbrali 14.000 evrov kupnine za parcelo, za plačilo celotne kupnine pa potrebujemo še 18.000 evrov. Že letos bomo začeli s parcelo upravljati v skladu z načelom trajnosti in sonaravnosti  po tradicionalnih načinih, ki so jih kmetje v dolini v preteklosti že uporabljali in z izgradnjo informativne učne poti, ki bo namenjena domačim in tujim obiskovalcem. Na zemljišču rasteta Loeselova grezovka in Rezika, rastlini, ki se nahajata na rdečem seznamu evropskih ogroženih vrst. Lotili se bomo  čiščenja njunega življenjskega prostora z redčenjem dreves in košnjo rastlinja, ki se zarašča v mokrišče. Vsi posegi bodo potekali pod strogim nadzorstvom Zavoda za varstvo narave Kranj (Zavod).

Namen nakupa parcele je rešitev doline, varovanje in trajno upravljanje Brja. V soglasju z lastniki zemljišč in Zavodom želimo vzpostaviti učne poti skozi Brje ter predstaviti vse plasti in posebnosti naravnega bogastva doline. V nadaljevanju želimo z brvjo povezati oba bregova Save Dolinke, Bled in Vrbo, dva ključna kraja v zavesti slehernega Slovenca. S tem bi dejansko, ne samo simbolno, povezali Blejski kot pod Triglavom in Deželo pod Stolom.

Tokrat pri reševanju doline lahko spet pomagate tako, da prispevate donacijo Društvu za varstvo okolja Bled, ki jo bomo namenili izključno za nakup zemljišča in upravljanje zavarovanega območja. Lastnik zemljišča je že Društvo za varstvo okolja Bled, ki parcele po statutu društva ne more odtujiti.

Zavod nam je pripravil strokovne smernice za upravljanje s tem območjem, pridobiti pa želimo tudi skrbništvo nad dolino po Zakonu o ohranjanju narave. Izdelali smo strokovno študijo biotopa z izvedenim kartiranjem odseka Save Dolinke med Piškotarjevim (Zasip) in Blejskim mostom (Brje) in proučili možnosti sonaravnega turizma območja Blejskega kota, Jeseniške doline in Dežele od Radovljice do Žirovnice. Pripravili smo tudi dolini neškodljiv in prilagojen alternativni predlog projekta sanacije HE Moste.

Če želite podpreti prizadevanja za ohranitev Save Dolinke in Brja, lahko nakažete poljubni znesek na spodaj navedeni račun društva. Če želite biti kot donator navedeni v publikacijah in na tabli v Brjeh nam to pisno sporočite.

Z vašim prispevkom oziroma donacijo (veseli bomo vsakega prispevka, tudi 5 evrov nam pomeni veliko) lahko postanete boter, skrbnik ali idealni solastnik delčka mokrišča. To bo tako ostalo trajno ohranjeno in zavarovano za nas in prihodnje rodove, v ponos vsem ljubiteljem narave in življenja. Nakupa parcele zato ne smemo razumeti zgolj kot pridobitev lastnine v ozkem pomenu besede, ampak kot simbol svobode, pristnosti, lastnega zavedanja in vračanja k naravi.

Bled je eden pomembnejših prepoznavnih simbolov Slovenije, pa tudi Evrope, zato smo člani Društva za varstvo okolja Bled zavezani k stalnemu in aktivnemu spremljanju, opazovanju in ohranjanju narave in okolja Bleda z vsemi sredstvi. Trudimo se za sprejem obeh bregov Brja v evropski sistem varovanja zaščitenih območij Natura 2000, kamor dolina zaradi svojih evropsko prepoznanih kvalitet upravičeno sodi. Na državni seznam Natura 2000 je bila že uvrščena, potem pa izbrisana. Na spisek območij, ki izpoljnjujejo pogoje za sprejem v Natura 2000 so jo ponovno uvrstili na biogeografskem seminarju EU. Na teh seminarjih strokovnjaki iz članic EU določajo območja, ki so zaradi ohranjanja biotske raznovrstnosti potrebna trajne ohranitve. Predlog trenutno čaka na mizi ministra za okolje RS. O tej problematiki smo v mednarodnem letu biotske raznovstnosti obvestili tudi evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika, ki pravi, da aktivnosti spremlja in nas v naših prizadevanjih podpira.

Prosimo, če lahko prispevate po svojih zmožnostih. Dolina in vaši vnuki vam bodo hvaležni.

 

Društvo za varstvo okolja Bled                                                 Odbor za rešitev Save Dolinke

Miro Kapus                                                                                   Janko Rožič

 

TRR: SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

BIC (S.W.I.F.T.)  GORE SI 2X

DŠ: 44541287

matična št.: 1142127

naslov:

Društvo za varstvo okolja Bled

Mlinska cesta 3

4260 BLED

 

www.zavest.net

 

 

 

 

Živalski svet

Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.

Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.

V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.

Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.

Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.

Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.

Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.

Tiskovna konferenca na MOP 3.7.2006

Na ministrstvu za okolje in prostor je bila včeraj, 3. 7. 2006 novinarska konferenca. na njej je sodeloval minister Janez Podobnik, Drago Polak (direktor Savskih elektrarn d.o.o., Anton Koselj, direktor HE Moste, Janko Rožič, predsednik Odbora za rešitev Save Dolinke ter Daniel Magajne, projetant Odbora. HE Moste so predstavili enako različico kot lani. Brje ter nasprotni breg bi razdelili po conah*, prvo in drugo cono, kjer sta Loeselova Grezovka in Rezika bi obzidali* z nasipom*. Conacijo * je izdelal inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. Po uvodnem ministrovem govoru je nastopil g. Drago Polak, ki je razložil dosedanje dogodke okoli sanacije in doinštalacije ter obrazložil odločitev o sanaciji obstoječe strojnice*. Sledil je govor g. Antona Koselja, ki je še bolj podrobno spregovoril o sedanjem stanju strojnice in prilagojenem projektu s conacijo. Zagovarjajo referendumsko voljo občanov, češ, ne bomo potopili rastišč zavarovanih rastlin, ampak jih bomo obzidali z 10m visokim nasipom. Za njim je spregovoril Janko Rožič, ki je orisal dolino ter predstavil naša stališča in projekt, tehnično plat našega projekta pa je predstavil projektant g. Daniel Magajne.

* vir: zgoščenka v gradivu za novinarje SEL d.o.o., novinarska konferenca na MOP, 3. 7. 2006

[nggallery id=1]

Kronologija 2004

KRATEK POVZETEK DOGODKOV POLETJA 2004 OD SPREJETJA ODLOKA DO REFERENDUMA

Maj 2004 med občane pride informacija o sklepu 12 svetnikov, da bodo vložili na dnevni red predlog o ukinitvi zaščite Brja.

02.06.2004 na izredni seji občinskega sveta 12 svetnikov vloži predlog o spremembah in dopolnitvah odloka o zaščiti mokrišč in zaščitenih rastlin v občini Bled, ki iz zaščite jemlje Brje. Razlog za prenehanje zaščite je rečna erozija. Pred in med sejo so pred Festivalno dvorano, kjer je bila seja, zbere več kot 300 ljudi, večji del gre v dvorano poslušat sejo. Odlok s preglasovanjem sprejmejo, župan pa sklep zadrži. Hkrati vsi občani na dom prejmejo izjemno bogato oblikovano brošuroSavskih elektrarn z naslovom Modro Sožitje, kar je ime projekta. POP TV in RTS poročata o shodu občanov in o sprejemanju odloka v Dnevniku in Odmevih, prav tako pa so poročali o sprejetju vsi slovenski časopisi.

03.06.2004 Savske elektrarne pripravijo tiskovno konferenco, na kateri predstavi koristi nove elektrarne in poudarijo, da so bile Brje leta 1998 zaščitene samo zaradi dezinformacij, ki jih je širil Odbor za zaščito Save Dolinke (STA).

Junij 2004 Savske elektrarne najamejo agencijo Informa echo d.o.o., podjetje, ki se ukvarja z odnosi z javnostmi. Vodi jo g. Rajko Dolinšek, ki tudi redno sodeluje na predstavitvah. Prične se propagandni napad v Gorenjskem glasu. Informa echo plačuje članke v Gorenjskem glasu in pošilja pisma bralcev, ki so jih napisali uslužbenci podjetja in pomembnejši občani Gorenjske. (primer Brjevarstvo-plačani članek v Gorenjskem Glasu ter "intervju" s predsednikom KS Ribno Samom Zupanom, prav tako Gorenjski Glas. Oba "članka" imata okvir in na desni strani spodaj ob robu naziv naročnika).

17.06.2004 Prvopodpisana pobudnica referenduma g. Ljuba Kapus odda 1061 podpisov za predhodni razpis referenduma na občino. Podpisi so se zbirali 3 dni in že prvi dan je bilo zbrano dovolj podpisov. Referendumsko vprašanje se bo glasilo:

"Ali ste ZA to, da se ZAVRNE Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki UKINJA REŽIM VAROVANJA na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?”

01.07.2004 Pričnejo se predstavitve projekta s strani Savskih elektrarn, prva je
v Zasipu. Vprašanja krajani lahko postavljajo le na lističih, katere prejmejo ob prihodu.
Julij 2004 Župan sprejme sklep, da zbiranje podpisov za razpis referenduma traja od 12.7 04 do 20.8.2004.

12.07.2004 Prične se zbiranje podpisov pred občinsko stavbo na Bledu in v Radovljici, postavili smo stojnico in delili izvirsko vodo, domač kruh in zloženke Brje. Prvi dan zbranih več kot 100 podpisov.

12.07.2004 1. srečanje občanov Bleda v GG, povabilo k podpisovanju in predstavitev problamatike s strani Odbora in Društev. nadaljevanje predstavitev v vseh krajevnih skupnostih v občini.

19.07.2004 dosedaj zbranih podpisov je 472, kar zadostuje za razpis referenduma. Vseeno pa zbiranje podpisov in dežuranje ostaja do 20.08.2004

25.07.2004 čistilna akcija v Brjeh

06.09.2004 izid prve številke časopisa Zavest v nakladi 4500 izvodov.

15-31.09.2004 izdelava in montaža transparentov in letakov

25.09.2004 izide druga predreferendumska izdaja glasila ZAvest v nakladi 5000 izvodov.

29.09.2004 zaključna predstavitev krajanom Bleda in cele Občine v GG Bled.

30.09.2004 na grajski skali sta se pojavila dva transparenta, eden nad cerkvijo in en na sami Grajski skali, viden iz celega Bleda. Sledile so prijave na policijo in inšpektorat.

01.10.2004 koncert za Savo Dolinko in 9 izvirov. Nastopajoči: Truta mora Slovenika, Perunovo listje, Jani Kovačič, Aleksander Mežek, Shirly Roden, Etnodelia, Fake orchestra, Kontraband, Aritmija…

03.10.2004 zmaga na referendumu, praznovanje v Okarini. Na voliščih kot nadzorniki prisotni člani Odbora.

oktober 2004 rezultati referenduma:

ZA 3.938  62%
PROTI 2.307 38%

 

Zakaj zaščita?

Prof. dr. Alenka Gaberščik, biologinja

 
Dolina in reka ne potrebujeta razlogov za zaščito, že to, da sta tam tisočletja, je zadosten razlog. Posebej zato, ker smo jih do danes večino že spremenili ali celo uničili. Dolina usmerja reko in reka dolbe dolino, skupaj pa ustvarjata razmere za pestro življenjsko združbo. To sožitje je mogoče zaradi neštetih procesov, ki vplivajo na širše okolje. Uravnoteženost ter pestrost procesov in organizmov pa zagotavljata kakovostne življenjske razmere tudi za nas.
 
To, da nekje izgine cvetlica, se večini najbrž ne zdi nič posebnega. Pa vendar to pomeni, da so se njene življenjske razmere spremenile in s tem tudi razmere za druge organizme, vključno s človekom. Če pa je ogrožena redka cvetlica, je to klic na pomoč, saj to pomeni, da njeni življenjski prostori izginjajo. Posledice takšnih sprememb se že odražajo v slabšanju kakovosti naših osnovnih virov – zraka, vode in hrane.
 
Pogosto se mi porajajo vprašanja: »Zakaj je treba naravo braniti pred novimi in novimi posegi? Kako to, da se nam zdi vedno večja poraba normalna, čeprav živimo na omejenem planetu z omejenimi viri? Kam neki smo zakopali prastaro vedenje, da lahko spreminjamo in jemljemo le toliko, kolikor se sproti obnavlja?« – »Saj imamo vendar otroke, ki bodo živeli naprej in tudi oni bodo za preživetje potrebovali reke in doline«.

Rastlinstvo in živalstvo Brja

Brje

Odsek Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostomOdsek Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostom je eden najdaljših neokrnjenih odsekov reke Save. Na območju predvidenem za potopitev je reka uvrščena v 1.-2. razred (Kategorizacija voda – pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, Uprava za varstvo narave, 1996). V ta razred se uvrščajovodotoki, ki so na obravnavanem odseku popolnoma naravni, vendar so na gorvodnem odseku ali povirjih zaznani posegi, ki vplivajo tako na morfologijo kot na spremenjene razmere oziroma spreminjanje biotopa na obravnavanem odseku.

Sava Dolinka od Most do Blejskega mostu teče po izjemni dolini, ki je nastala kot posledica obledeniškega in poledeniškega vrezovanja čez čelno moreno Bohinjskega ledenika. To je edina tako nastala rečna dolina v Sloveniji.

Lehnjakotvornih izvirov na Gorenjskem ni veliko. Poseben tip lehnjakotvornih izvirov iz morenskega gradiva pa je v Sloveniji poznan samo iz Blejskega kota. Zaradi posebnih sedimentov ima voda veliko vsebnost kalcijevega karbonata, ki se izloča v obliki lehnjaka takoj na izviru. Nastajajo več deset metrov dolga in zelo slikovita pramenasta slapišča. Zaradi različnih posegov v naravo so lehnjakotvorni izviri ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom še zadnji dobro ohranjeni lehnjakotvorni izviri v okolici Bleda in na Gorenjskem.

Loeselova grezovka (Liparis loeselii)V Brjih in na levem bregu Save Dolinke sta nahajališči loeselove grezovke (Liparis loeselii), ki bi bili s posegom popolnoma uničeni. Loeselova grezovka ima v Sloveniji samo devet nahajališč. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije(Wraber T., P. Skoberne, 1989) jo uvršča v kategorijo prizadetih vrst (E – endangered). V to skupino sodijo najbolj ogrožene vrste. Njihova številčnost upada in ob nadaljevanju vzrokov ogroženosti lahko izumrejo. Tudi po novih bolj natančno definiranih kategorijah ogroženosti rastlinskih in živalskih vrst IUCN (1994) sodi loeselova grezovka v skupino prizadetih taksonov (EN – endangered). To pomeni, da ogroženost vrste ni skrajna, vendar izumrtje glede na opisane kriterije (Č – populacija šteje manj kot 250 zrelih osebkov) grozi v bližnji prihodnosti.

Loeselova grezovka je ogrožena tudi v evropskem merilu. Uvrščena je v Dodatek I – strogo zavarovane rastlinske vrste, Bernske konvencije o ohranjanju evropskih prosto živečih rastlin in živali ter njihovih naravnih habitatov. Direktiva EU  92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore uvršča loeselovo grezovko v Dodatek II, ki našteva vrste, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij (SAC – special areas of conservation).

Rezika (Cladium mariscus)Rezika (Cladium mariscus) raste v obeh zavarovanih povirjih, v Brjih in pri Piškovici. V Sloveniji ima okrog 17 rastišč. Rastišče v Brjih je eno največjih. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je opredeljena kot ranljiva vrsta (V – vulnerable). To pomeni vrsto, ki je sestavni del biotopov, ki so občutljivi že na manjše človekove vplive. Z neprimernim posegom v biotop lahko uničimo tudi te rastline.

Mineralna barja z reziko in vrstami zveze Caricion davaliane uvršča Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore v Dodatek I. Tu so našteti habitatni tipi, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij. Mineralna barja z reziko so opredeljena kot varstveno prioritetni habitatni tip, vendar bi bila ob zgraditvi kompenzacijskega bazena popolnoma uničena.

Celovitega kartiranja habitatnih tipov ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni, vendar pa lahko v tem območju hitro prepoznamo še naslednje habitatne tipe, ki jih Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče  favne in flore uvršča v Dodatek I in jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij:

3140  Trde oligo – mezotrofne vode z bentoško vegetacijo Chara spp.

3240  Alpske reke z obrežno vegetacijo z Salix eleagnos

6210  Polnaravni suhi travniki in grmišča na apnenčasti podlagi (Festuco – Brometalia)

7220* Lehnjakotvorni izviri

* varstveno prioritetni habitatni tip.

Brstična lilija (Lilium bulbiferum)V Brjih je nahajališče zavarovane brstične lilije (Lilium bulbiferum), ki jo je po Odloku o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Ur. l. SRS 1976/15)prepovedano kakorkoli uničevati.

Združba rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris)Na bregovih Save Dolinke med Piškotarjevim mostom in sotočjem s Savo Bohinjko je razširjena združba rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris), ki v Sloveniji v takem obsegu ne raste nikjer drugje(Zupančič M. 1998).

Gozdnogospodarski načrti enote Bled za desetletja 1970-1980, 1981-1990, 1991-2000 gozdove tega območja zaradi njihove varovalne, hidrološke, klimatske, rekreacijske, estetske funkcije in funkcije varovanja naravne dediščine opredeljujejo kot gozdove posebnega pomena, imenovane tudi Zeleni pas Bleda. Gre za gozd kot izrazito mnogonamensko naravno dobrino s pomembnimi okoljetvornimi in sociološkimi ter ne le lesnoproizvodnimi funkcijami in kot takega ga je potrebno tudi varovati.

Na prostoru načrtovanega kompenzacijskega bazena je bilo opaženih 33 vrst, ki so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji  (Varstvo narave 1992/17)  ali pa so zavarovane zUredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. l. RS 1993/57).

Vendar pa vrednost narave ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni le v redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah ter združbah. Dolina ima zaradi izjemnosti, tipičnosti, kompleksnosti, raznolikosti in ohranjenosti izredno vrednost kot celota, saj se varovanje narave vse bolj premika od varovanja vrst k varovanju višjih ekoloških enot, krajin in procesov v njih. Izravnalni bazen bi uničil vse naštete kvalitete območja. Nadomestni habitati nikakor ne morejo nadomestiti kompleksnosti, raznovrstnosti in naravne dinamike tega predela.

Širše raziskave biotske raznolikosti območja niso bile opravljene. Trditev, ki se pojavlja v različnih virih, da je bila največja biotska pestrost flore in favne ugotovljena predvsem na predelu Save Dolinke med Blejskim mostom in Radovljico, je neutemeljena. Podatkov iz študije inventarizacij rastlinstva in živalstva, ki je bila narejena za to območje, ni mogoče strokovno razlagati v smislu biotske raznolikosti, ker so bili zbrani na različno velikih površinah. Povsem pa študiji manjka pomemben aspekt biotske pestrosti, to sta habitatska in genska pestrost.

Uprava  RS za varstvo narave je investitorju poslala dopis (št. spisa 350-01-08/96, 17.10.1997, Predhodni pogoji za izdelavo lokacijskega načrta za sanacijo in doinstalacijo HE Moste s področja varstva narave) v katerem je navedeno, da: ”je izgradnja kompenzacijskega bazena za naravo na tem območju uničujoča.”

Brje po vseh teh argumentih sodijo pod zaščito NATURA  2000, aprila 2004, le nekaj dni pred oddajo predlogov v Bruselj pa jih je takratni minister Kopač izvzel skupaj z Volovjo rebrijo in delom Mure iz seznama NATURA 2000.

 

Dodatek 27.2.2013

Po večkratnih opozorilih in opominih EU je RS potrdila nova območja NATURA 2000, kamor po novem spada tudi Brje. Predlog še ni uradno potrjen, vse pripombe Savskih elektrarn na tem območju so bile s strani ZRSVN strokovno zavrnjene. Vsako zavlačevanje in ponoven izbris bi samo podaljšal neurejeno stanje na področju NATURA 2000 in EU bi poslala nove opomine in celo tožbo. Več o pripombah, mnenjih in odgovorih pa na povezavi:

Poročilo o obravnavi predhodnih mnenj občin in ostalih mnenj na predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000 razgrnjen dne 29.10.2012

Zelenje v občini Bled, strategija ohranjanja in urejanja

 

Miro Kapus, univ.dipl.ing.gozd. 

 
Od zelenega baržunastega plašča, ki preseneti in se ob pogledu na celoten prostor naokrog vtisne svetovnemu popotniku, ko se povzpne na prepadna obzidja Blejskega gradu, preko večnamenskega gozda v prehodnem pobočju med izravnanim nižinskim delom občine in visokimi planotami Pokljuke, Mežakle in Jelovice ter platojem Jelovice, pa do gozda s posebnim pomenom na platojih Pokljuke in Mežakle z Radovno in Krmo v območju Triglavskega narodnega parka lahko najdemo le pester gozd. Nikjer na tej celotni površini blejske občine ne najdemo sledu o lesni njivi.
 
Glavna doktrinarna izhodišča, načela trajnosti, sonaravnosti, biološke pestrosti, celovitega varstva in večnamenske vloge ter rabe gozdov, ostajajo nespremenjena. Takšno gospodarjenje z gozdovi predstavlja pomembno primerjalno prednost v evropskem prostoru. Zato kakšni večji popravki, ali morda celo "skandinavizacija in avstrifikacija" našega dela z gozdovi, ne pride v poštev. Po osamelcih in bolj oddaljenih hribih okrog Blejskega jezera tudi dolgoročno ne želimo velikopovršinskih šablonskih golosečnih gozdnih površin pravilnih kvadratastih oblik.
 
Kultura odnosa do gozda in obzirno ravnanje z njim postaja vse pomembnejša etična vrednota. Temelj gozdarske etike ostajata načeli: "Z vsakim posekom in posegom se mora stanje gozda izboljšati!" in "Nihče nas ne bo cenil po tem koliko kubikov bomo izkoristili v gozdu, ampak kakšen ta gozd in ta prostor nasploh bosta" Čeprav je v isti sapi potrebno ugotoviti, da je marsikje »lesne zaloge potrebno prezračiti in jim omogočiti poletnejši vitalnejši razvoj«. Preprosto rečeno: "Treba je več posekati!" Pomen lesa kot obnovljivega vira energije (biomasa) bo v prihodnosti upravičeno naraščal (pojav tople grede!). Gozd je in bo vse bolj obremenjen. Ekološki in socialni pomen se močno krepita. Ekonomska vloga gozda z lesnoproizvodno funkcijo bo nedvomno še nekaj časa zelo pomembna. Gre za nenehen poizkus povezave zdrave ekonomije, okolju prijazne tehnologije in ekologije oziroma za vrhunsko optimiranje funkcij, ki jih opravlja. Ta cilj je lahko dosežen samo pod pogojem, da je gozd zdrav ter biološko in mehansko stabilen. 
 
Velika površina gozdov (gozdnatost 74%) in precejšne površine agrarnega in urbanega zelenja skupaj (4/5 občine) so najodločilnejši krajinski element, ki predstavlja glavno zagotovilo za zdravo, varno, bogato in pestro življenje prebivalcev in obiskovalcev občine Bled. Iz varovalnega v višinah prehaja gozd v večnamenskega. Najbolj razširjen v občini je gozd s posebnim namenom, ki se okrog Blejskega jezera veže na parkovni gozd; sledijo parki, skupne zelenice, individualni vrtovi, na koncu skupine dreves, drevoredi in posamična drevesa. Sem sodi tudi zelenje, drevesa v vaseh in vaških jedrih in na strnjenih kmetijskih površinah (omejki) ter obvodna drevnina. Pomembno je, da so vse zelene površine gozdarsko, arboristično, hortikulturno celovito, trajnostno urejevane, vsaka za sebe specifično, prilagojeno . Vsak večji investitor v občini Bled bi med drugim moral prispevati tudi za urejanje zelenih površin (parkov, gozda s posebnim namenom, ipd).
 
V občini Bled je tako ali drugače »varovanih gozdov« več kot 8/10, zato je status gozda s posebnim namenom (TNP, Zeleni pas Bleda) treba izvajati celovito.
Konkretne naloge lokalne skupnosti so:
- pridobitev formalno pravnega statusa gozdov posebnega pomena v Občini Bled "Zeleni pas Bleda". Odlok je v fazi sprejemanja.
- sodelovati pri pripravi načrtov upravljanja za območja Natura 2000,
- izdelati kataster zelenih površin v naseljih občine Bled in izvesti ostala določila odloka,
- sodelovati pri izdelavi kakovostnega zakona o TNP.
- sooblikovanje posebnega sklada za naravo
 
Gozd v prostoru in njegove funkcije ter usklajevanje med različnimi uporabniki gozdov- (najvažnejši poudarki):
 
Zaraščanje opuščenih kmetijskih površin – potrebno je določiti, katere je v skrajnem slučaju smiselno prepustiti gozdu, katere pa so perspektivne za drugo rabo. Pri tem moramo slediti poudarjenemu cilju ohranjanja kulturne krajine. 
Ponori ogljikovega dvokisa – sprejemanje (absorbcija) enega najvažnejših toplogrednih plinov v gozdovih in ostalih zelenih površinah. Trženje s ponori je v državni pristojnosti, vendar bi morale biti pri tem upravičene tudi lokalne skupnosti.
Viri pitne vode – redna spremljava stanja in predvidevanje ukrepov v zvezi s to strateško dobrino na platojih Pokljuke, Mežakle, Ribenske Jelovice, v prehodnem pobočnem in nižinskem terasnem območju. Tudi tu bi pri trženju morale biti soudeležene občine.
 
Pri umeščanju novih infrastrukturnih objektov v prostor gozda je treba čim bolj izkoristiti obstoječe koridorje. Okolica vizualno motečih objektov mora biti poraščena z vertikalno strukturiranim gozdom (npr. bodoča novogradnja gozdne ceste Kupljenik – Jelovica). Pri arhitekturni zasnovi stavb naj se v največji meri upošteva les. Pri javnih cestah gre za najcelovitejšo presojo celotnega prostora in gozdnih površin znotraj njega. Dejstvo je, da v zvezi z blejskimi obvoznicami nikoli ni bilo jasnih odgovorov na celo vrsto vprašanj. Zato bi bilo nujno kljub časovni stiski vendarle poiskati optimalne rešitve. Za vzdrževanje gozdnih cest in vlak je zagotoviti zadosten obseg sredstev in zagotoviti tudi sofinanciranje s strani lokalne skupnosti. V gozdnem prostoru je potrebno izvesti sanacijo peskokopov in kamnolomov, kjer le ta še ni bila izvedena. Velik problem predstavl jajo vzpostavljeni peskokopi, še posebej so številni v nižinskem delu izven gozdnega prostora, na kmetijskih površinah, ki se kasneje ponavadi zapolnijo z gradbenimi, pa tudi z nevarnimi odpadki (primer pod obrtno cono na Lisicah).
 
 
Razvoj turizma in rekreacije v gozdu mora upoštevat i omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom in obratno. Strategija razvoja gozda v prostoru, pri čemer sta pomembna tako njegova prostorska ureditev kot način gospodarjenja, mora biti neposredno povezana s strategijo razvoja turizma in rekreacije. Konkretno mislim na dodatno obnovo »Riklijevih stez«, fitnes promenade, ureditev učnih poti ipd. Komunalna opremljenost naselij z vikend hišami in posamičnimi vikendi je še precej pomanjkljiva.
 
 Nekateri skupni razvojni programi kmetij in podeželja so v preteklosti izpadli (Slamniki) . Poleg posebnih programov je treba oblikovati skupni program graditve in vzdrževanja nujnih infrastrukturnih objektov.
 
 
(predlog strategije je pripravljen za območje
sedanje blejske občine, še preden je prišlo do
slabo premišljene delitve)
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv