Posts Tagged ‘voda’

Ogrožen vir pitne vode za več kot 15.000 prebivalcev

2-dvoGradbeno podjetje iz okolice Kranja je v neposredni bližini vodovarstvenega območja na območju Mežaklje zasipavalo odpadke. Zaradi neukrepanja
državnih organov je ogrožen vodni vir za občane občine Gorje, Bled, Radovljica in Žirovnica.
V sredo 27. 03. 2019 je občan opazil kamion kranjskega gradbenega podjetja, ki je prevažal gradbeni material in odpad na območje Mežakle v Triglavskem narodnem parku, Natura 2000. Odpadke je vozilo odložilo v kraško vrtačo v neposredni bližini vodovarstvenega območja Ovčja jama na Pernikih. To območje je glavni vir pitne vode za več kot 15 000 prebivalcev na območju občine Gorje, Bled, Radovljica in Žirovnice.
Na Društvu za varstvo okolja Bled smo takoj obvestili pristojne službe: medobčinski inšpektorat Jesenice, Gorje, Kranjska Gora, Žirovnica, naravovarstveno nadzorno službo Triglavske narodnega parka, inšpektorata za okolje in prostor ter kmetijstvo in Policijo. Medobčinski inšpektor je na dan prijave na mestu odlaganja odpadkov zasledil voznika med zasipavanjem z zemljino, ter gradbenemu podjetju prepovedal vsa dela.

1_dvo  03-img_20190327_100319 5-dvo 6-dvo
Pristojni organi, ki bi morali odrediti odstranitev odpadkov niso ukrepali še do danes. Med odpadki, ki so bili odloženi bi se lahko znašli tudi nevarni odpadki, ki lahko zaradi zakraselega površja hitro preidejo v vodni vir. Prav zaradi hitrega pronicanja vode na kraškem površju bi bilo potrebno takojšnje ukrepanje pristojnih organov.
Voda, ki prihaja iz zbiralnikov doline Radovne je klorirana že od leta 2014, saj je vodni vir neprestano mikrobiološko onesnažen. Stanje vode se slabša tudi zaradi prekomerne kmetijske dejavnosti na območju Mežakle in tudi izsekanih gozdov.
Državne inštitucije podlage za povečanje območja zaščite vodovarstvenega območja sprejemajo že desetletja, a se kvaliteta pitne vode za 15.000 prebivalcev na tem območju slabša.
Miroslav Kapus, predsednik Društva za varstvo okolja Bled

https://photos.app.goo.gl/KEM86WCijgeqFt3b6
Konec sporočila.
Za dodatne informacije pokličite:
Miha Žvan

RAZMIŠLJANJE O NAŠIH VODNIH VIRIH

 

Društvo za varstvo okolja Bled in Gibanje TRS vas vabita na pogovor v četrtek, 21. februarja 2013, ob 18.uri, v knjižnico na Bled.

kako zagotoviti zadostne količine in kvaliteto vode tudi za naše potomce?

 
Trajnostno upravljanje z vodnimi viri bosta predstavila strokovnjaka s področja geologije dr. Mihael Brenčič s temo Skrito bogastvo – podzemne vode Slovenije in Gorenjske in biologije g.Boris Kolar s temo Vodotoki Slovenije – zaklad ali prekletstvo?
 
Iskali bomo odgovore na vprašanja:
 
Kje se skriva voda v kamninah in sedimentih?
Kaj so vodonosniki?
Od kod prihaja pitna voda?
Kako ščitimo vire pitne vode?
Kje so viri pitne vode na Gorenjskem?
Kakšne so značilnosti virov pitne vode na Gorenjskem?
Vodotoki Slovenije – zaklad ali prekletstvo?
Kakšno življenjsko okolje predstavljajo površinski vodotoki v Sloveniji?
Ali je bogastvo voda in biotska raznovrstnost kazen ali prednost za Slovenijo?
Kakšna je vloga zaščitenih območij ob poplavah?
Kdo onesnažuje vode v Sloveniji?
Ali bomo dosegli kriterije Vodne direktive do 2015?
 
prenesi ali natisni plakat: 2013_02_21_vode
 

Energetska moč vodnega kroga

 

Dr. Olga Urbanc Berčič, biol.

Voda, čarobna tekočina. Tekočina, ki vzdržuje  nevidni življenjski krog, ozelenjuje in oživlja zemeljsko površje. Kjer vode ni, je puščava, življenje pa pritajeno, skrito pred močnim soncem in vetrom, ki pobirata še zadnje kapljice vode. Vendar pa se tudi pusta pokrajina skoraj hipoma spremeni, ko prične deževati. Voda kot čarobna paličica prebudi nešteta semena in oživi neverjetno veliko živali. Prej izsušena pokrajina se spremeni v zelenocvetoči raj, kjer kar poka od silne življenske energije. Kako je sploh možen tak hiter preobrat? Skrivnost je v energiji, ki kot transformator preklaplja življenske procese in preko njih omogoča različne načine  prilagajanja.

Voda poganja mehanizem kroženja snovi in energije tudi v gozdu. Rastlinski orjaki, kakršni so gozdna drevesa, sooblikujejo svoje okolje in se obenem nanj prilagajajo. Ta proces je potekal dolgo, mnogo daljši čas, kot si ga človek sploh lahko predstavlja. Izoblikovali so se številni osnovni procesi, ki omogočajo življenje v gozdu in ga vzdržujejo. Vse pa je povezano z vodo. Odnos med drevesi, gozdom in vodo najlažje prepoznavamo v gozdu samem. Ko prve kapljice dežja padejo iz oblakov, se ujamejo v drevesnih krošnjah. Drevesni listi so prvi  deležni te čudotvorne življenjske mane. Dežne kapljice zdrsnejo po listih, jih sperejo in osvežijo, se potočijo dalje po vejah in dosežejo deblo. Tu so našli svoj življenski prostor lišaji in mahovi, ki živijo v sožitju z drevesi. Njihove celice željno srkajo vodo, izsušene blazinice spet zaživijo. Dežja je vedno več in ko se z vodo napojijo zgornje plasti gozdne vegetacije, vodne kaplice, združene v srebrne potočke, dosežejo gozdna tla. Tu je veliko porabnikov vode, največji pa so drevesa sama, ki do sedaj še niso prišla na vrsto, da se odžejajo. Gozdna tla so debela in bogato prepredena z mrežo korenin in mikroskopsko drobnih hif, s katerimi glive stopajo v sožitje z drevesi. Koreninska plast vsrkava vodo kot goba, vedno pripravljena za nove pošiljke dežja.

Si lahko predstavljate, koliko vode dnevno porabi ena sama odrasla, gosto olistana bukev? Na desetine litrov, saj korenine preko dneva ves čas srkajo vodo in jo dovajajo v liste, od koder prehaja skozi odprte listne reže nazaj v ozračje. Več je vode v tleh, več se je vrača v ozračje. To kroženje vode omogoča življenje rastlinam, živalim in ljudem. V suši, ko dolgo ni dežja, se sprožijo mehanizmi, ki upočasnijo in zmanjšajo izhlapevanje. Takrat se tudi življenski ritem upočasni.

Tudi gozdni potoček doživlja te spremembe. S stopnjevanjem suše postaja  struga izrazitejša, saj je vode v njej čedalje manj, prej zakrita bregova golo štrlita vsaksebi. Voda se pretaka le še po dnu in zastaja v kotanjah ter za zajezitvami, kjer so si našle zatočišče vodne živali. Vendar se jim obetajo slabi časi. Žuborenje potočka zamira, kot zamira življenjska sila, ki jo drugače tako močno čutimo v deževnem gozdu, ko pod prvimi kapljicami dežja celo listi zazvenijo, potoček postaja glasnejši, zažubori, presušena tla hlastno srkajo. Življenje se vrača v gozd in v pokrajino.

Za gozdove radi rečemo, da so pljuča planeta. In ko dihamo z drevesi, postanemo tudi mi del tega življenjskega toka. Toka, ki je eno samo veselje, ena sama radost. Tako kot je v žuborenju potočka ena sama ljubezen. Ljubezen, ki daje smisel življenju in bivanju. Voda je ljubezen, zato je tako dragocena. Ko jo imamo dovolj, se njene vrednosti ne zavedamo, ko jo primanjkuje, je dragocena in nenadomestljiva. Posegati v kroženje vode brez zavedanja pomena teh procesov je uničujoče za življenje nasploh.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv