Posts Tagged ‘vlaka’

PRIJAVA NEDOPUSTNE GRADNJE VLAKE/CESTE NA STRAŽI NA BLEDU

Bled, 5.3.2017

Če si ogledamo postopek sprejemanja načrta in posega za vlako-cesto na Stražo, ki se ga je občina Bled očitno lotila v letu 2015 in ga brez sodelovanja javnosti dokončuje v tem času, vidimo, da klub opominu Evropske komisije državi in občini glede postopka za južno razbremenilno cesti Bled, ki je prav tako potekal brez sodelovanja javnosti in je s strani komisije zato ustavljen, občina še vedno deluje po svoje, izven zakonitih in pravno legalnih okvirjev, z zlorabo postopka in (prizadete) javnosti.

Blejski osamelec Straža ni le »navaden hrib«, pač pa dejansko in pravno zaščiten z več akti pravnega varovanja, ki jih morajo vsi nosilci javne oblasti na vseh ravneh upoštevati, saj so splošno veljavni in zanje, za vso javnost ter za vsakogar obvezujoči. To zaščito določajo različni dejavniki, med drugim tudi vplivno območje jezera in gradu, ki imata posebno državno zaščito, in Zeleni pas Bleda. Vsa ta zaščita mora biti pri določanju posegov na Straži dejansko in pravno upoštevana. Dejavniki zaščite so enakovredni in vsak mora biti pri presoji vplivov na okolje enakovredno in popolnoma upoštevan.

Pravne zaščite (akti zavarovanja) za območje Straže na Bledu:

Državno zavarovano območje: Blejski grad in hrib Straža nad Blejskim jezerom, naravni spomenik, državni pomen, 1.12.1955 (24.11.2004), UL LRS št. 48/55; id. oznaka 1056 3651, id.z. 3932, id.p. 365;

Naravna vrednota: Straža-nahajališče fosilov, geološko, lokalni pomen; id. oznaka 6369, id.z. 5294;

Naravna vrednota: Straža na Bledu-parkovni gozd, narava, lokalni pomen; id. oznaka 6197, id.z. 304;

Nepremična kulturna dediščina: Bled-Parkovni gozd Straža, kulturna krajina, državni pomen, park, Odločba o zavarovanju Blejskega gradu in hriba Straža nad Blejskim jezerom, UL LRS št. 48/55-159 ; id. oznaka 13107

Kulturna dedišina: Naselbina na Straži, EŠD13073

Kulturna deiščina: Ambient Bleda, EŠD13232

.

Na Straži so dopustni le posegi, ki v naštete dejavnike zaščite posegajo le minimalno in nebistveno.

Straža se nahaja v Zelenem pasu Bleda, ki predstavlja ambientalno okolje Blejskega jezera in Blejskega gradu ter mora kot tako uživati poseben status in tudi zaščito. Gozdovi v tem pasu so gozdovi s posebnim namenom, ki so po Zakonu o gozdovih pred posegi posebej zavarovani. Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija varovanja kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom(44. člen Zakona o gozdovih). Straža je naravni spomenik državnega pomena (zavarovana poleg Blejskega gradu in jezera), dvakrat naravna vrednota lokalnega pomena (parkovni gozd, fosili) in zaradi svojega Parkovnega gozda Straže kulturna dediščina oziroma krajina državnega pomena. Posegi v njeno okolje morajo biti zato izjeme in do skrajnosti premišljeni.

Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave (Zakon o gozdovih, 44. člen/3. odstavek). Splošna raba naravnega vira ali naravnega javnega dobra, ki je hkrati tudi naravna vrednota, se lahko izvaja tako, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva.(44/1 Zakona o ohranjanju narave-ZON-NPB7). Akt o zavarovanju določa zlasti: naravno vrednoto z njenim obsegom in sestavinami; namen zavarovanja; pravila ravnanja oziroma varstveni režim in razvojne usmeritve; določitev načina opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja (49/2 ZON-NPB7). Posegi in dejavnosti na zavarovanem območju se morajo izvajati v skladu s predpisanimi pravili ravnanja (54 ZON-NPB7). Upravljanje zavarovanega območja je opravljanje nalog varstva naravnih vrednot in nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je bilo območje zavarovano, in so določene v aktu o zavarovanju. (59 ZON-NPB7).

Naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen.(64 ZON-NPB7) Lokalne skupnosti sprejemajo programe varstva naravnih vrednot lokalnega pomena na svojem območju. Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom. (95 ZON-NPB7). Za vsak plan ali spremembo plana, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti in bi lahko pomembno vplival na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno ohranitveno območje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani, je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov oziroma posledic glede na varstvene cilje teh območij. Za plane, ki lahko pomembno vplivajo na območja in je njihov vpliv še potrebno preveriti, se štejejo plani: ki obsegajo ta območja ali bi izvedba plana lahko na njih vplivala in plani, s katerimi se določajo ali načrtujejo posegi v naravo (101a. ZON NPB7). Prav to velja za predvideni poseg oziroma projekt vlake/ceste na Stražo: njegov vpliv na naravo in krajino ni bil ustrezno vsebinsko in postopkovno preverjen, zato je nedopusten.

Ob zdajšnji več kot zadostni odprtosti Straže je s posegom ceste/vlake predvidena nesorazmerno velika rana v njenem strmem pobočju. Dostop na Stražo je preko smučišča več kot zadovoljiv, zato je prometnica tam nepotrebna.

Za popolno ohranitev mreže Riklijevih sprehajalnih poti-sprehajalnih stez kot izvirne dediščine in doživljanja gozda s posebnim namenom (Zeleni pas Bleda), ko so kakršni koli večji gradbeni posegi na dotični površini izključeni, ostaja kot doslej spravilo lesa s traktorjem goseničarjem in ročnim predspravilom edina izbira. Na razvitem zahodu (Avstrija, Švica) podobne probleme rešujejo ali s spravilom s konjem (lahka bremena, spravilo navzdol, kratke razdalje) ali pa s helikopterjem kot sploh najskladnejšo rešitvijo. Od žledoloma dalje, pospravila se izvajajo z nesprejemljivo velikim časovnim zamikom, so prej solidno vzdrževane Riklijeve poti-steze zalomljene, zaraščene, polne sečnih ostankov, porušene zaradi koreninskih izval, in gozdni red je z nepravilno zloženimi vejami v kupe nasploh neprimeren.

Gozd na Straži sodi v gozd s posebnim namenom, v katerem so ekosocialne in javne funkcije gozda izjemno poudarjene ter varovane. Doživljajska vloga gozdnega prostora, ki ga je znal primerno ceniti že omenjeni in tako opevani Rikli, je zaradi zgoraj naštetega močno razvrednotena. Njegovi »nasledniki, novodobni skrbniki«, kaj slabo skrbijo za izvirno dediščino Zelenega pasu Bleda. Mreža Riklijevih poti-stez je zelo gosta in zelo zanimiva, zato mora kot del kulturne in naravne krajine Straže ostati nedotaknjena. Projekt ceste/vlake bi sistem Riklijevih poti-stez v dobršni meri porušil in uničil. S tem bi nepovratno posegel v naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino Straže, ki je s svojim zaščitenim parkovnim gozdom kulturna krajina in naravni spomenik državnega pomena. Kot taka predstavlja simbol trajnostnega turizma in ravnanja z okoljem na Bledu, ki naj bi bil svetovni turistični biser, zdaj pa ji grozi nepovratno razvrednotenje okolja.

Projekt vlake/ceste na Stražo je nastal brez sodelovanja splošne in prizadete javnosti, mimo postopkov sprejemanja načrta zanj oziroma brez njega. Trasa za vlako/cesto ne poteka ves čas po isti trasi, kot je potekala stara vlaka, prav tako pa je prevelika (predimenzionirana), iz česar upravičeno sumimo, da gre za poskus trasiranja in gradnje nove ceste in ne gozdne vlake na zavarovani osamelec Stražo. Takšnega posega v starem prostorskem načrtu ni, za nov načrt in projekt/poseg pa nista bila speljana postopka sprejemanja oziroma presoje (oziroma sta bila speljana na pravno nepravilen in nezakonit način). Poleg drugih udeležencev je vsaj javnost tista, ki v tem postopku ni (pravilno in zakonito) sodelovala. Sumljivo je tudi dejstvo, da je nosilec posega občina. Prav mogoče je, da so nosilci občinske oblasti s takim načinom skušali obiti predpise, ki omejujejo rabo narave, okolja in prostora ter načrte in posege na zaščitenem/zavarovanem območju Straže.
Protipravno je tudi stanje »zakoličenja« v naravi, za katerega lastniki niso vedeli, zato to predstavlja nedopusten poseg v lastnino, ki je pravno pregonljiv.

Pristojne prosimo, da temu primerno ravnajo in apelirajo na občino Bled, da ustavi nameravani poseg oziroma protipravno gradnjo. V kolikor tega ne bo storila, bo javnost ustrezno in zakonito ukrepala.

Občina Bled, ZVN OE Kranj, ZGS OE Bled, ZVKDKranj
ARSO, Ministrstvo za okolje in prostor, v vednost Vlada RS, Ministrstvo za javno upravo- Inšpekcija za javno upravo, Računsko sodišče RS, Zavod za kulturo Ljubljana, Zavod za naravo Ljubljana UE Radovljica

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv