Posts Tagged ‘vezenine’

Uvodnik Zavest 4

 

Ana Marija Kovač in Lista za ljudi in prostor

 
Spoštovane občanke in občani
 
O Bledu, stanju prostora in okolja, razvoju gospodarstva in drugih načrtih se veliko govori, še posebej pred volitvami. Obljube letijo visoko, ko pa se iztečejo mandati, lahko vidimo, ne samo, da je bilo malo narejenega, temveč kako najbolj visokoleteči načrti lahko nizko padejo. O obvoznicah se razpravlja že več desetletij, skoraj vse ostale ceste pa so prav sedaj neusmiljeno prekopane ter nazaj neugledno zakrpane. Veliki projekt kanalizacije, čeprav gre za infrastrukturo, torej nevidno strukturo, pušča Bledu vidno sled, ki turističnemu kraju ni v čast. Slabo definirana pogodba grozi, da bodo pri tem projektu nizkih gradenj visoke predvsem cene.
 
Gospodarstvo naj bi bilo paradni konj razvoja, vendar so tisti svetniki, ki so se nanj najbolj sklicevali, izglasovali spremembo namembnosti edine večje blejske industrijske cone, ki leži ob robu naselja in ne moti ne kraja ne turističnega utripa. Sprememba namembnosti strokovno izbrane, politično utrjene in delujoče cone je dvojni udarec za Bled, saj zapira prostor za gospodarski razvoj, z možnostjo apartmajev pa hkrati ruši tudi blejsko turistično gospodarstvo. Apartmaji so po načelih trajnostnega razvoja (Agenda 21) ena od najslabših oblik turistične ponudbe, ker slabo vplivajo na hotelsko in ostalo ponudbo sob v turističnem kraju. Kakšno ceno bomo plačevali, ker je posamični, parcialni, da ne rečemo špekulantski interes prevladal nad javnim. Vezenine bi lahko preživljale več kot sto blejskih družin. Tovarna čipk v dobi čipov, kulturnega turizma in prepoznavanja tradicije, bi lahko postala znana blagovna znamka, ki bi širila glas svetovno znanega turističnega središča in tržila veščino slovenskega izročila. Tako pa so se Vezenine, ki so najtrši čas težke industrializacije preživele, v mehkejši dobi vezij in drugačnega vezenja izgubile v meglicah »pri(h)vatizacije«.
 
Na zaščitenem območju zgodovinskega jedra Zagoric, v strogem središču Bleda, je zrasel apartmajski kompleks, ki ni ogrozil samo javnega interesa, temveč si je skoraj prisvojil javno pot. Malo je manjkalo, da bi v tem mandatu svetniki izglasovali tudi potopitev Brja, doline Save Dolinke med Vrbo in Bledom. Absurd bi bil težko večji, industrializirane Jesenice se z evropskimi sredstvi in programi počasi prenavljajo v naselje XXI. stoletja, turistično območje z naravnim spomenikom, pa bi zalile strupene odplake industrijskega bazena iz XX. stoletja. Prebivalci Bleda z močno podporo strokovnjakov Odbora za rešitev Save Dolinke, Liste za ljudi in prostor, Društva za varstvo okolja in širše slovenske javnosti smo dokazali, da je mogoče ne samo nekaj storiti temveč celo tak tok obrniti. To pomlad smo pripravili tudi sodobno strokovno rešitev, ki upošteva sanacijo in prenovo obstoječe elektrarne, ter omogoča ohranitev obeh zavarovanih dolin Brja in Piškovicce.
 
Gradovi v oblakih, ki se gradijo pred volitvami, se sproti razblinjajo, pravi grad, ki trdno stoji na skali že več kot tisoč let, pa kljub trumam turistov ni prenovljen, ponudba in vsebine na njem so slabo usklajene, o razstavi, ki je bila pripravljena že pred dobrim desetletjem in ki naj bi povezala vse, tudi spregledane vrednote blejske krajine, pa ni niti sledu.
 
Kampanjsko vodeni veliki projekti so doslej prinesli Bledu več škode kot koristi. Gradnje ob svetovnem prvenstvo v veslanju v osemdesetih letih so do neprepoznavnosti poškodovalo Betinsko sotesko, za šahovskim prvenstvom je namesto velemojstrskih potez ostala velika luknja v občinskem proračunu.
 
Zavedamo se problemov, ki jih ne smemo več spregledovati , če hočemo , da bo razvoj Bleda res krenil v drugo smer. Provizije vladajo, samo kjer ni vizije. Mi pa vizijo trajnostnega razvoja Bleda z okolico imamo. Vemo kako odpreti možnosti in podpreti zmožnosti ter vzpodbuditi ustvarjalnost prebivalcev, poznamo prostorske rešitve nastalih problemov, vemo, kako sanirati dolg, pridobiti evropska sredstva in spodbuditi nov gospodarski, socialni in kulturni polet. Dogovorjeni smo z ministrom za okolje in prostor, da skupaj z najboljšimi slovenskimi strokovnjaki pripravimo arhitekturno in urbanistično delavnico, s katero bi nova strategija prostorskega razvoja lahko postala zgleden prostorski dokument tudi za druge občine.
 
Čas je, da Bled z “okolšno” spet postane zgled prostorskega, gospodarskega, kulturnega in turističnega razvoja. Cilj vidimo in pot poznamo, prehodimo jo skupaj …
 
Delajmo po vesti v jasni zavesti.
 
 
Ana Marija Kovač in Lista za ljudi in prostor

Pismo delavk bivšega podjetja Vezenine Bled

 

Na Bledu potrebujemo spodobno živilsko trgovino. Ali potrebujemo tudi velik trgovski center?

Vezenine Bled so bile v preteklosti zelo poznana tekstilna tovarna, cenjena doma in tudi v tujini. Odlikovala se je s kvalitetnim oblikovanjem dekorative in konfekcije.

S pogodbo 19. 9. 1994 je Sklad za razvoj prodal Vezenine sedanjemu lastniku Antonu Maglici s Klanca pri Kozini. V obratih Vezenin v Kočevju, Ilirski Bistrici, Vipavi in na Bledu je bilo tedaj zaposlenih 600 delavcev. Delavci iz obratov Vipava in Bled smo zaradi premalo izplačanih plač v takratnem znesku od 600.000 do 800.000 Sit postali skupni lastniki enotnega poslovnega deleža. Ob podpisu pogodbe naj bi naše interese zastopal sindikalist Aleksander Bartol.

Po dveh letih novega lastništva so se pričela odpuščanja delavcev, velik del delavcev ni prejel nikakršnih odpravnin. Po pripovedovanju delavk iz Vipave jim je bilo s strani lastnika in kadrovnika ponujeno 30 000 sit z besedami »Vzemite, ali pa 10 let ne boste dobil nič«. Odpuščanje se je nadaljevalo, 20. 5. 1999 nas je bilo še 100, 24. 3. 2005 nas je ostalo le še 47 delavcev, ki še upamo na družabnikovo pravično izplačilo. S strani kadrovika Jakoba Pora smo od junija 2003 dobivali ponudbe za »prodajo idealnega dela skupnega poslovnega deleža« za ceno, na katero nismo mogli pristati. Nekateri so bili svoj delež prisiljeni prodati za smešno nizko ceno, saj niso imeli sredstev zapreživljanje. Kadrovik, naš nekdanji sodelavec in sedanji svetnik Liste za požarno varnost naj bi bil zelo aktiven tudi pri prodaji zemljišč na območju Vezenin.

Zakaj je prišlo do takega zloma Vezenin? Celotno premoženje je lastnik Anton Maglica dobil, po našem mnenju, za zelo nizko ceno, vsekakor je za enkrat večji znesek že kmalu prodal polovico poslovne stavbe Mercatorju. Celotno premoženje je obsegalo: poslovno stavbo na Bledu, stavbo stare barvarne, stavbo stare vezilnice, novo vezilnico z novimi stroji (takrat vredne 5 milijonov mark), obrat v Vipavi , počitniške hiše na Cresu, osem stanovanj na Bledu, Eva butik v pasaži Maksimarketa v Ljubljani z visoko vredno zalogo, dve trgovini na Bledu, skladišče z visoko vredno zalogo gotovih izdelkov (prti, zavese, čipke …).

Lastnik je vse premoženje postopoma prodajal, vendar so Vezenine kljub temu venomer izkazo-vale negativno bilančno stanje in dolgove. Na kranjskem sodišču bo vložena zahteva za izbris podjetja iz sodnega registra. Torej Vezenin ni več. In denarja za odpuščene delavce tudi ne.

Pač pa si je v tem času Anton Maglica pridobil obilo premoženja. Poleg podjetja v Kozini je lastnik hotela in igralnice v Ankaranu, v času propadanja so Vezenine kupile podjetje Veletekstil s petnajstimi trgovinami po Sloveniji. In, glej ga, šmenta, kot beremo v Blejskih novicah, september 2005, zdaj Veletekstil kupuje Vezenine. Predstavnik pa lažnivo izjavlja, da so delavcem izplačali vse odpravnine in ostala izplačila ter poravnali vse terjatve. Magličina podjetja se torej kupujejo med seboj. Ne zdi se nam čudno, da pristojni državni organi preiskujejo njegovo poslovanje oz. poslovanje njegovih podjetij. Sumijo na oškodo-vanje družbenega premoženja.

Sprašujemo se, ali so Vezenine res mrtve zaradi neproduktivnosti ali zato, ker se je denar prelival drugam. Vezenine ga niso imele za nadaljevanje dela, ne za pošteno izplačilo delavcev, gospod Anton Maglica ga ima očitno dovolj, da pričenja z novim zanesenjaškim projektom na Bledu, izgradnjo številnih varovanih stanovanj. Ali bi bila to res varovana stanovanja, če mu bo dovoljeno graditi, lahko le ugibamo.

Prizadeti smo Občinski svet in župana prosili za pomoč, a je naša prošnja ostala brez odziva. Razočarani smo, saj z Vezeninami odhaja ne le del blejske zgodovine, temveč tudi del občinske dobrobiti, življenjskega standarda v našem kraju in čudi nas, da občina še naprej stavi na investicije takih podjetnikov, kot je lastnik bivših Vezenin. Ali mu naši predstavniki res še zaupajo, ali od njegovih projektih, ki so slabi za Bled, vidijo tudi lastne interese?

Upamo, da se bo sodstvo v naši državi zganilo in rešilo odtujeno premoženje, ki ga v Sloveniji ni malo.

47 lastnikov skupnega poslovnega deleža Vezenin Bled

Pripis: 47 delavcev Vezenin Bled, ki so ostali brez zaposlitve, lastnik pa jim noče izplačati poštenih deležev iz skupnega poslovnega deleža, je poslalo na Občinski svet dopis za pomoč ob njihovih težavah ob likvidaciji podjetja. Komentar svetnika Dominika Lavriča na njihov dopis (iz Zapisnika 21. redne seje Občinskega sveta Občine Bled) pa je bil:
»Strokovne službe občine bi morale skrbeti, da nam take dopise ne pošiljajo na stroške občine. Gre za zlorabo nekaterih, ali upravičeno ali neupravičeno, in zaradi tega naj z občine taki dopisi ne prihajajo več. V njem je navedenih veliko obtožb na Jakoba Pora.«

Toliko o občutljivosti naših izvoljenih svetnikov ob osebnih tragedijah njihovih občanov ter o njihovem občutju odgovornosti za preprečevanje podobnih nemoralnih poslovanj.

 

Uvodnik ZAvest 3

Janko Rožič, arhitekt 

Odbor za rešitev Save Dolinke

Dobro leto je minilo od zmage v neenakem boju za Savo Dolinko, ali bolje, odkar so ljudje z Bleda in okolice ne samo pokazali, temveč skozi referendum, to neposredno orodje demokracije tudi dokazali visoko stopnjo zavesti, poguma in ljubezni do tega prostora. Ta zmaga bi bila seveda povsem normalen odraz kakovosti Prešernove »okolšne« in pripadnosti domačemu kraju, če ne bi bila izborjena v tako nenormalnih razmerah, v katerih so si stali nasproti peščica ozaveščenih posameznikov in strokovnjakov zbranih okoli Odbora za rešitev Save Dolinke, ki smo branili posebne vrednote pokrajine pod Triglavom, seveda s tiho podporo ljudi in na drugi strani predlagatelji projekta, za katerimi je stal vrtoglavo visoki triglavi vrh tedanje politike, medijev in ekonomije. 

Razmerje moči je bilo skoraj tako, kakor na samem začetku leta 1999, ko je eden od slovenskih časopisov uporabil udaren navijaški naslov: »Mala orhideja proti mogočnim megavatom«. Tokrat so se sicer močneje pripravili, toda ne z boljšim projektom, temveč z razdelano strategijo prepričevanja ljudi. Namesto, da bi v skladu z najnovejšimi spoznanji stroke spremenili zastarel in neprimeren projekt, ki bi bil, kakor so ugotovili tudi z njihove strani najeti strokovnjaki ZRC SAZU, za naravo tega prostora uničujoč, so večino sredstev namenili predvsem za novo promocijo starega projekta. 

V čem je modrost "Modrega sožitja", propagandnega gradiva in celostne podobe, ki ga je posebej za ta namen izdelala organizacija za stike z javnostjo? Projekt, ki je bil »dimenzioniran predvsem na maksimalne ekonomske in ener-getske učinke«, je bil ponujen kot idealen projekt, ki naj bi pred erozijo rešil ne samo dolino, temveč celo Savo. Projekt, ki bi potopil izjemno dolino, naravni spomenik med Vrbo in Bledom z zastrupljeno vodo jeseniškega industrijskega bazena, pa je bil propagiran kot nova turistična ponudba Bleda. 

Čeprav so nas poleg energetikov imeli ves čas na očeh »profesionalni komunikologi«, čeprav so nekatere ključne »mnenjske voditelje«, kakor strokovno kličejo vplivne ljudi, prepričevali celo na domu, čeprav so za anketo vpoklicali celo študente Fakultete za družbene vede, čeprav so kršili tudi zakon o medijih, saj so v nekaterih časopisih prodajali svoje propagandne pamflete kot navadne članke, se je še enkrat izkazalo, da se resnice ne da postaviti na glavo in ljudi ne voditi za nos. Laž nikoli NE postane resnica, tudi če je stokrat, ne samo desetkrat ponoviš. S to bistro ugotovitvijo je sredi najbolj vročih razprav Dani demantiral vse, ki še danes ponavljajo to, v čemer se je motil že oče moderne propagande, Goebels. Ta droben a bistven popravek ni iskrica, ki v prvi povodnji ugasne, temveč eden od tistih kamenčkov, preko katerih se tudi umazana voda pretaka vse bolj čista. Prav ta drobna a dobra izkušnja, ki jo poznamo vsi, ki smo sodelovali, je prispevek Save Dolinke v zakladnico izkušenj človeštva. Zame se je še enkrat potrdilo, kar sem izkusil že večkrat, da se resnice ne da zadušiti in da naši ljudje znajo najti pravo rešitev, če imajo prave podatke in se lahko odločajo po lastni vesti.

Ker se po dveh neuspelih poizkusih uresničenja spornega projekta zavedamo, da bodo vedno znova sledili pritiski, dokler problem ne bo rešen, smo se po povabilu Ministrstva za okolje in prostor odločili, da z lastnimi strokovnimi izkušnjami in skupaj z izkušenimi projektanti in energetiki, poizkušamo pomagati razrešiti problem. Naše stališče je jasno, referendum zavezuje vse in se za časa tega občinskega sveta to vprašanje ne more več odpreti. Torej imamo še nekaj časa. Elektrarna kot tehnični objekt se mora prilagoditi izjemnosti tega prostora, ki je konec koncev naravni spome-nik. Verjamemo, po zadnjih že vloženih naporih pa smo tudi vedno bolj prepričani, da obe dolini, Brje in Piškovico lahko ohranimo, HE Moste pa v skladu z najsodobnejšimi okoljskimi, energetskimi in ekonomskimi spoznanji prenovimo in saniramo tako, da lahko preživi. Upam, da vam bomo že v naslednji številki ZAvesti lahko predstavili vsaj dve različici rešitve. 

Na koncu tega uvoda pa bi rad opozoril na izjemno perečo situacijo v blejskem prostoru, ki se zrcali v večini člankov nove številke ZAvesti. V času ko smo vsi ogromno energije posvetili »kompen-zacijskemu bazenu«, se je bistveno poslabšalo stanje okoli jezera. Takoj po referendumu, preden smo sploh lahko normalno zadihali, sta čez noč padli stari Pikonovi hiši v zavarovanem vaškem jedru Zagoric. Ta brezobzirna porušitev izjemne prostorske kompozicije starega vaškega jedra, ki sem jo kot primer modrosti in celovite uglašenosti ljudske gradnje kazal na vseh predavanjih pri nas in v tujini, me je še posebej prizadela. Ne samo zato, ker se Triglava in Debele peči, ključnega poudarka stare prostorske ureditve, zaradi previsokega slemena novogradnje z glavne vaške ulice ne bo dalo več videti, tudi umestitev samih apartmajev v jedru vasi, ki brez problematične spremembe občinskega odloka ne bi bila mogoča, je napaka, ki ruši turistično ponudbo v samem centru Bleda. Če se vaščani ne bi posebej zavzeli, pa bi izgubili tudi pot, ki vas povezuje s središčem kraja. 

Še slabše bi jo lahko odnesli vaščani Gradu, saj so bile zanje zaradi novih pritiskov Diagnostičnega centra, ki naj bi se širil na zavarovano območje celo v Zdraviliški park, že predlagane rumene dovolilnice, ki čudno spominjajo na židovske zvezde. Ne pretiravam, gre za tako skrajno nevarno zmes izsiljevanja parcialnih interesov in popuščanja občine, da se ne smemo več slepiti. Iz dveh slabih stvari, ki pri nas žal nista tako redki, se hitro lahko izcimi tretja, ki šele odkrije vso grozlji-vost takega početja. V taki brezbrižnosti, ki večkrat veje skozi občinske seje, niso ogrožene samo ključne vrednote in javni interes, temveč kaj hitro tudi osnovne človekove pravice. 

Zato ni čudno, da vaščane Mlina upravičeno skrbi, kaj bo naredila južna obvoznica iz njihove vasi. Saj od uničenja Betinske soteske ni bilo nobenega dobrega zgleda in bistvenega premika. Lokacijski načrt še vedno pripravlja ista oseba, ki je odgovorna za večino blejskih problemov v zadnjih desetletjih. 

K temu lahko dodamo stihijsko razpršeno gradnjo, ki se nadaljuje v okolici večine vasi, celo tam, kjer je doslej ni bilo, na sami obali jezera nad proble-matično prenovljenim Justinim rajem v osredju in ospredju Prešernovega raja. 

V središču Bleda, v osrednjem parku se prodaja stavba TVD Partizan. Sprašujemo se, kako je mogoče, da je edini telesno kulturni in kulturni objekt, ki pripada društvom in vsem prebivalcem Bleda, naprodaj in to celo brez njihove vednosti, kaj šele soglasja. Kaj ga Športna unija ni pridobila samo pod pogojem, da skrbi za njegov prvotni namen? 

Ker smo že pri kulturnih domovih ne morem mimo situacije v Zgornjih Gorjah, moji rojstni vasi, v kateri nameravajo sredi »farovškega sadovnjaka« zidati »novo pošto«, ki mu danes pravijo »večnamenski objekt«, prostoren Gorjanski dom pa zraven propada. Modrost ni ogrožena, dokler ni narejen ponaredek, pravijo stari modreci. Za nameček pa nameravajo prodati še staro občino, stavbo krajevne skupnosti, v kateri je pošta podnajemnik. Krajevna skupnost pa naj bi se preselila na podstreho nove pošte. Lokalna samouprava kot »nekakšen podnajemnik v podstrešni sobici« bi s tem dosegla najnižjo točko v zgodovini Zgornjih Gorij. Velika stara občina, ki je nekoč segala od Save na Jesenicah preko Blejske Dobrave do Triglava in v kateri je bilo že leta 1879 ustanovljeno prvo kulturno društvo, bi na pragu sanj o samostojni občini postala samo še spalno naselje, tik preden utone v kratko spanje pravičnega in dolgo nespečnost nepravičnih. 

V ureditvenem načrtu, ki smo ga pred nekaj leti izdelali s Fakulteto za arhitekturo in v katerem so bile Gorje prepoznane kot ena od prostorsko najbolje obdelanih vasi v Sloveniji, smo jasno zapisali, da se zaradi ohranitve centralnih funkcij naselja stavbi Stare občine in Zadruge ne smeta odprodati. Naredili smo več različic, kako najbolje povezati novo pošto s prenovo Gorjanskega doma. Zaradi »denacionalizacije«, ki so jo sami, to je sedaj že jasno, nerazumno dolgo vlekli, so nas dobesedno prisilili, da smo majhen objekt pošte rahlo ločili od Gorjanskega doma, vendar tako da je večji del sadovnjaka z vsemi razgledi še vedno ostal kot vrednota. Na večjo spremembo nismo pristali, zato je ureditveni načrt mimo naše volje spremenil nekdo drug in velik večnamenski objekt narisal na sredo sadovnjaka. Nerazumno so povečali tudi telovadnico, tako da ima neprenovlje-na šola zraven že sedaj velike težave z vzdrževanjem. Edina sled blokiranega ureditvenega načrta v stvarnem prostoru je začeta prenova glavnega vaškega trga, ki pa so jo ustavili v trenutku, ko smo že nastavljen pločnik pripeljali do najbolj prometne ceste. Pred znamenjem v Zgornjih Gorjah – kako pomenljivo – se vsak lahko prepriča, če le pogleda pod noge, da je bilo nekomu ljubše, da se otroci skozi Gorje še vedno prebijajo po najbolj prometni cesti, namesto da bi varno hodili po pločniku. Kakšna skrb za najmlajše?

Z novimi načrti na območju Vezenin je ogrožena edina res prava industrijska in poslovna cona Blejskega kota, ki leži na začetku in na robu naselja, tako da težki promet ne vpliva na stanovanja in turistični center. Za spremembo namembnosti iz poslovne v stanovanjsko absolutno ni nobenih strokovnih razlogov, naspro-tno s takim početjem občina z eno potezo ruši dve gospodarski osnovi kraja, pravo industrijo z ukinjanjem tukaj, z novimi apartmaji pa tudi »turistično« na celem Bledu. Kakšna skrb za podjetništvo, ki ga imajo nekateri svetniki vas čas na jeziku. Ali pa nekateri, ki so že pokupili zemljišča v Spodnjih Gorjah, spet nevarno špekulirajo? Češ, ukinimo tu, da bomo bolje prodali tam? To je odgovornost in napaka občine, kajti, če bi bilo jasno, da industrijske cone ni mogoče spreminjati v apartmajsko naselje, bi industrija brez špekulacij našla pravega lastnika, podjetnika z vizijo in bi danes, ko se celo moda vrača k izročilom, s čipkami v dobi čipov, Vezenine spet lahko cvetele. Ne samo nekaj sto delovnih mest, od tega bi lahko živelo nekaj sto blejskih družin. Ker so bile spremembe prevelike in niso bile razgrnjene, se načrti, ki niso v skladu z zakonom, morajo ustaviti. Še enkrat je treba premisliti sama izhodišča in popraviti kar je mogoče popraviti. 
Zato smo zadnjič z upanjem in zaupanjem pozdravili ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, ki si je s svojimi strokovnjaki kljub pozni uri vzel čas za srečanje z Blejci. Veseli nas, da je sprejel pobudo za arhitekturno in urbanistično delavnico, s katero bi bilo mogoče najbolj celovito, učinkovito ter odprto premisliti in naravnati prostorski razvoj blejskega kota. Prednost delav-nice ni samo v tem, da v večplastni prostorski problematiki skozi dialog različnih strok najhitreje pridemo do celovitih rešitev, temveč tudi v tem, ker so zaradi odprtosti procesa rezultati delavnice že usklajeni z lokalnim prebivalstvom. Že vnaprej se veselimo ustvarjalnih uspehov delavnice, saj smo že dolgo pripravljeni. 

Naj se vam na koncu zahvalim za vse kar ste dobrega storili in vam v imenu Odbora za rešitev Save Dolinke in drugih ljudi jasne zavesti in čiste vesti zaželim obilo sreče, zdravja in ustvarjalnega veselja v prihajajočem letu.

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv