Posts Tagged ‘tnp’

Gradbeno podjetje iz okolice Kranja je v neposredni bližini vodovarstvenega območja na območju Mežaklje zasipavalo odpadke. Zaradi neukrepanja
državnih organov je ogrožen vodni vir za občane občine Gorje, Bled, Radovljica in Žirovnica.
V sredo 27. 03. 2019 je občan opazil kamion kranjskega gradbenega podjetja, ki je prevažal gradbeni material in odpad na območje Mežakle v Triglavskem narodnem parku, Natura 2000. Odpadke je vozilo odložilo v kraško vrtačo v neposredni bližini vodovarstvenega območja Ovčja jama na Pernikih. To območje je glavni vir pitne vode za več kot 15 000 prebivalcev na območju občine Gorje, Bled, Radovljica in Žirovnice.
Na Društvu za varstvo okolja Bled smo takoj obvestili pristojne službe: medobčinski inšpektorat Jesenice, Gorje, Kranjska Gora, Žirovnica, naravovarstveno nadzorno službo Triglavske narodnega parka, inšpektorata za okolje in prostor ter kmetijstvo in Policijo. Medobčinski inšpektor je na dan prijave na mestu odlaganja odpadkov zasledil voznika med zasipavanjem z zemljino, ter gradbenemu podjetju prepovedal vsa dela.

 
Pristojni organi, ki bi morali odrediti odstranitev odpadkov niso ukrepali še do danes. Med odpadki, ki so bili odloženi bi se lahko znašli tudi nevarni odpadki, ki lahko zaradi zakraselega površja hitro preidejo v vodni vir. Prav zaradi hitrega pronicanja vode na kraškem površju bi bilo potrebno takojšnje ukrepanje pristojnih organov.
Voda, ki prihaja iz zbiralnikov doline Radovne je klorirana že od leta 2014, saj je vodni vir neprestano mikrobiološko onesnažen. Stanje vode se slabša tudi zaradi prekomerne kmetijske dejavnosti na območju Mežakle in tudi izsekanih gozdov.
Državne inštitucije podlage za povečanje območja zaščite vodovarstvenega območja sprejemajo že desetletja, a se kvaliteta pitne vode za 15.000 prebivalcev na tem območju slabša.
Miroslav Kapus, predsednik Društva za varstvo okolja Bled

https://photos.app.goo.gl/KEM86WCijgeqFt3b6
Konec sporočila.
Za dodatne informacije pokličite:
Miha Žvan

Oglejte si Invazivke na Bledu na večjem zemljevidu.

Značilnosti

Japonski dresnik (Fallopia Japonica) je do 5m visoka rastlina z grmičasto razrastjo. Spada v družino Dresnovk. Njegova domovina so japonski otoki. Nadzemni deli pozimi odmrejo, podzemni ostanejo živi. Najraje se razraste ob vodi, kjer njegovi gosti sestoji uničijo večino avtohtonih rastlin. 

Steblo je členkasto, na vsakem členu je par značilno oblikovanih listov. Cveti septembra, je medonosna rastlina in čebele jo imajo rade. Tuji viri trdijo, da rastlina ne proizvaja semen, pri nas se je izkazalo drugače. Nekatera rastišča obilno semenijo vsako leto! Iz semen so se med poskusi tudi razvile mlade rastline, kar pomeni, da so semena plodna (potok Jezernica). Po potoku Jezernica vsako leto tako v Savo Bohinjko pripotuje ogromna količina semen. Slika zgoraj je posneta na dvorišču tovarne Lip Bled na Rečici. 

Širjenje

Rastlina se širi:

s semeni

s korenikami pod zemljo

s koščki korenik, ki jih zanese drugam

s koščki nadzemnih delov rastline, ki jih zanese drugam

Rastlina je izjemno odporna. Le 1cm korenike lahko v ugodnih pogojih požene novo rastišče. Tudi iz nepravilno pokošenih rastišč se lahko razsadi zgolj s kosi nadzemnih delov (glej projekt Apis Promo BID – Iz česa zraste nov dresnik)

Največkrat se širi s premiki zemljišč z gradbenimi deli. Domači gradbeniki in prevozniki so premalo ozaveščeni o nevarnostih širjenja te rastline, nekateri je sploh ne poznajo in ne vedo o njej nič. Problem so tudi peskokopi, ki so v bližini rek, preraščenih s to rastlino (peskokop na strelišču pod Mačkovcem). Ena pomembnejših točk za širjenje pa je (bila) deponija pri tovarni Elmont, uporabljalo jo je predvsem Gozdno Gospodarstvo Bled. Iz tega kupa so rastlino v zadnjih letih zanesli na Biatlonski center na Pokljuki in na sanirano plazišče nad tribunami v Zaki na Bledu. Rastišče je skupaj z materialom v fazi sanacije oziroma odstranitve. S tem bo (upamo) rešen vsaj gozdni prostor in del TNP.

ukrepi proti širjenju

Najpomembneje je, da se zemlja, v kateri rastejo rastline ne razvaža drugam. 

Vodotoki (Ledina, Rečica, Jezernica, …) bi morali biti brez teh rastlin. Če že so, bi jih bilo treba redno odstranjevati s puljenjem in košnjo.

Ozaveščati gradbenike, prevoznike in druge o nevarnostih širjenja.

V občinske prostorske akte (OPN, OPPN, gradbena dovoljenja …) je treba vedno upoštevati tudi problem invazivk (torej, kam z rastlinami, kam z zemljo, prepoved odvažanja, načrt sanacije). V nekaterih občinah so že poskrbeli za to (Postojna, Pivka, Naklo, Kranj, Žirovnica pa tudi z odlokom o JRM, kjer piše, da je treba imeti doma tako urejen vrt, da se rastline ne morejo širiti na sosednjega.

Pri košnji (ob Blejskem jezeru in drugih vodotokih) poskrbeti, da pokošena stebla ne padajo v vodo. 

V občini (ali izven) določiti mesto za odlaganje teh rastlin in zemlje.

Nismo še ugotovili, kdaj in kako je Japonski dresnik (Fallopia Japonica) prišel na Bled. 

informativni list Frajman B., 2008. Japonski dresnik Fallopia japonica, Informativni list 1, Spletna stran tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF1‐japonski‐dresnik.pdf, Projekt Thuja. 

Miro Kapus, univ.dipl.ing.gozd. 

Od zelenega baržunastega plašča, ki preseneti in se ob pogledu na celoten prostor naokrog vtisne svetovnemu popotniku, ko se povzpne na prepadna obzidja Blejskega gradu, preko večnamenskega gozda v prehodnem pobočju med izravnanim nižinskim delom občine in visokimi planotami Pokljuke, Mežakle in Jelovice ter platojem Jelovice, pa do gozda s posebnim pomenom na platojih Pokljuke in Mežakle z Radovno in Krmo v območju Triglavskega narodnega parka lahko najdemo le pester gozd. Nikjer na tej celotni površini blejske občine ne najdemo sledu o lesni njivi.

V občini Bled je tako ali drugače »varovanih gozdov« več kot 8/10, zato je status gozda s posebnim namenom (TNP, Zeleni pas Bleda) treba izvajati celovito.

Razvoj turizma in rekreacije v gozdu mora upoštevat i omejitve, ki jih narekujejo gozdnogospodarski in drugi vidiki upravljanja z gozdom in obratno. Strategija razvoja gozda v prostoru, pri čemer sta pomembna tako njegova prostorska ureditev kot način gospodarjenja, mora biti neposredno povezana s strategijo razvoja turizma in rekreacije. Konkretno mislim na dodatno obnovo »Riklijevih stez«, fitnes promenade, ureditev učnih poti ipd. Komunalna opremljenost naselij z vikend hišami in posamičnimi vikendi je še precej pomanjkljiva.