Posts Tagged ‘srečo kunčič’

Turizem v občini Bled

Srečo Kunčič

Bled z okolico je naravni fenomen (jezerska kotlina, okoliški holmi, ki ji je izoblikoval bohinjski ledenik, njihove strme pečine na južnih straneh, ledeniške morene, sotočje obeh Sav z mokrišči, raznolika flora in favna, gorski venec, ki obkroža ta prostor – Julijske Alpe in Karavanke). Enkratnost in sorazmerna majhnost tega prostora zahteva še posebej premišljene človekove posege v ta neponovljivi prostor. Glede na naravni fenomen, umetelno nadgrajen z otoško cerkvijo in grajskim poslopjem, predstavlja turistično ikono ponudbe naše države, saj takega fenomena in skladnosti ni najti nikjer na svetu.

Zato se mora občina Bled prvenstveno zavedati te enkratnosti in občutljivosti prostora, še posebej neposredno ob Blejskem jezeru. Varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin v zvezi z načrtovanjem prostorskih ureditev in gradnjo objektov bi morali biti za občino, ki želi razvijati kakovosten turizem, prioriteten strateški cilj, namesto da z nepremišljenimi odločitvami stalno devalvira ta prostor, saj prostor pojezerja teh pozidav ne prenese več. Odraz tega je gost in neurejen promet, obremenjenost objezerskega prostora s hrupom in izpuhi, kar vse predvsem v višku turistične sezone povzroča nezadovoljstvo turistov. Ti se v nevrotičnem in prometno neurejenem okolju počutijo nelagodno in kot pešci celo ogroženo. Prostor ob jezeru ne prenese megalomanskih posegov, krčenja zelenic in parkov, betoniranja in razvrednotenja enkratne krajine. To so spoznali tudi turisti, ki ne želijo bivati v hotelih brez vrtov in urejene okolice, v hrupnem okolju, neposredno ob cesti ali parkirišču.

Za razvoj kvalitetnega turizma na Bledu je potrebno najti prave odgovore na spremembe v družbi in globalizacijo, kar zahteva drugačno upravljanje z sredstvi, ob vključitvi večine prebivalcev v načrtovanje in izvajanje novih turističnih vsebin. Lista se zavzema za izrabo tega enkratnega prostora, uspešno uporabo kadrovskih resursov, vsebinsko in kapitalsko povezovanje v skupnem cilju doslej razdrobljenih gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s turistično ponudbo. Zaposlenim v turizmu je potrebno zagotoviti zadostne zmogljivosti za učenje ter priložnost za uporabo novih znanj, da bodo uspešno usklajevali strpnost, tekmovalnost in sodelovanje v cilju doseganja sinergijskih učinkov, ki jih prinaša usklajena, visokokvalitetna turistična ponudba, ki bo temeljila na izredni naravni danosti, ta pa bo požlahtnjena z idejnim turizmom, raznovrstnim programom in ponudbo.

V okviru integracijskih procesov, ki potekajo na nivoju EU, razpada Jugoslavije kot enotne in razpoznavne destinacije, spremenjenih migracijskih tokov in cestnih povezav, bi bilo smiselno izkoristiti promocijo Bleda in njegove okolice s stališča prikaza prirodnega bisera, ki je v duhovnem smislu rezultat prepletanja različnih kultur. Ta pozicija in tradicija daje Bledu veliko prednost pred ostalimi kraji, ki želijo pridobiti evropski status oziroma razpoznavnosti v svetu. Univerzalnost in hkrati neprecenljiva posebnost Bledu vsekakor daje velike obete za njegov razcvet tudi v turističnem smislu.

Brez pametne uporabe javnih medijev ravno tako ni možna ustrezna promocija Bleda, tako da je potrebno najti pravo mero med splošnim in posebnim, natančno določiti, kateri elementi so tisti, ki se npr. lahko prodajajo kot komparativne prednosti. Bled si zasluži več informiranja lokalne in širše javnosti ne le preko odmevnih prireditev in kongresov, temveč tudi preko pisne besede, strokovnih razprav in kulturnih dejavnosti, katerim kraj služi kot navdih in hkrati mesto izmenjave različnih kultur, ver, navad …

Ni več skrivnost, da se profil turista menja, da iz vse bolj nezainteresiranega konzumenta naravnih danosti vse bolj postaja aktivna oseba, ki želi spoznati značilnosti dežele in ljudi, v kateri preživlja počitnice. V okviru teh trendov in zahtev je potrebno umestiti ponudbo, ki je bogata z arheološkimi najdišči, ostanki slovanske kulture, srednjega veka in novejše zgodovine. V ponudbo kraja je potrebno tudi bolj smelo vključiti živopisno vsebino delujočih kulturno umetniških društev in posameznikov, ki gojijo raznovrstno domačo in umetno obrt.

Določitev prioritetnih ciljev je glede na ne ravno rožnato situacijo v turistični panogi nujnost. Nemudoma je potrebno izdelati projekte ozdravitve blejskega jezera, sanacije otoka in gradu. Tem trem točkam je potrebno posvetiti največ energije, ne le v smislu saniranja stanja, temveč tudi novega osmišljanja kulturne ponudbe in turistične izrabe njenih vsebin.

Naravna razgibanost Bleda z okolico, s številčnimi vaškimi jedri, raznoliko floro in favno, običaji in ljudmi kar kliče, da se tudi to vključi v pestrejšo turistično ponudbo. Popis in vrednotenje teh resursov naj služi kot vir in inspiracija za oblikovanje konkretnih kulturnih programov, ki bi služili za izdelavo kvalitetnejše in pestrejše turistične ponudbe, ki bi zadržala na Bledu gosta tudi v deževnem obdobju.

 

·razvijati ekološki turizem najvišjih standardov,

·pozidavo tega prostora izvajati skrajno premišljeno, turistično ponudbo pa izvajati čimbolj inovativno,

·oživiti in osmisliti pristope na Bled preko železnice ter letališča Lesce za posebne skupine gostov,

·ureditev večjega števila galerij, muzeja voščenih lutk, akvarija, tehničnega muzeja (v sklopu Železarne Jesenice) kot dodatno turistično ponudbo predvsem v deževnem obdobju,

·uskaditi izletniški turizem s stacionarnim turizmom, ·na novo izdelati simbol prepoznavnosti Bleda v Evropi in v svetu,

·s tablami in spremembo cestnega dostopa ustrezno obvestiti tranzitne goste, da se v neposredni bližini cestne povezave severa z jugom Evrope nahaja svetovni naravni fenomen,

·v ospredju ponudbe naj bo doživljanje prirodnih lepot, miru, družinskih sprehajalnih poti, vaške tradicije in folklore zgornjegorenjskega prostora,

·otok je treba koristiti za tradicionalni verski turizem (mali in veliki šmaren) in za doživljanje najbolj kvalitetnih glasbenih dogodkov, ki bi se izvajali v cerkvi oziroma na stopnišču,

·grad turistično nadgraditi z ekskuzivno ponudbo kulturnih večerov, ki bi jih izvajali svetovno znani umetniki (monodrame, klavirski, violinski koncerti ipd.),

·fotografiranje

·prepovedati gradnjo večjih turističnih objektov vsaj 150 metrov od jezerske obale, obstoječo pa postopno prilagajati naravni konfiguraciji (npr. Park Hotel, Krim, Golf),

·privabiti močne svetovno znane hotelske verige ob upoštevanju pogojev, da imajo hoteli razmerje pozidave z okolico vsaj 3 : 1 (2 : 1)

·prioritetno razvijati različno in manjšo penzionsko ponudbo

·izobraževanje in usposabljanje kadra z namenom doseganja večjega nivoja kvalitete gostinskih storitev,

·sistemsko financiranje lokalnih amaterskih folklornih skupin in glasbenikov, ki bi zabavali goste v prostorih in na vrtovih hotelov,

·uporaba čimbolj domače zdrave hrane v hotelih in penzionih, kar bi dosegli z dolgoročnimi pogodbami z lokalnimi kmeti,

·organiziranje in strokovno vodenje izletov v neposredno okolico: Vintgar, jamo pod Babji zob, mokrišča, Brje, hribčki okoli jezera, Talež, Slamniki, Pokljuška luknja, … ( in ne le v Benetke, Minimundus ipd.)

·Bled z okolico naj postane duhovno središče alternativnih skupin, ki propagirajo zdrav in naraven način življenja,

·turistično informacijski center naj bi gostom na enem mestu ponujal vse informacije o prenočitvenih kapacitetah, znamenitostih, prireditvah,

·ključnega pomena za razvoj turizma je, da je dobro razvita in obiskana cela regija, zato je potrebno uskladiti turistično ponudbo in koledar najpomembnejših sezonskih prireditev,

·v turistično ponudbo bi vključili tudi programe študentov VSŠGT Bled, ki so in bodo izdelali zelo dobre naloge,

·urejene, ljubeče negovane njive, pestro zasejana polja, polni kozolci,

·ukvarjanje z biološko dinamičnim kmetovanjem. Vsak hotel, penzion bi moral imeti vsaj en dnevni meni z zdravo ekološko pridelano hrano, pridelano v bližini.

·v novem turistično informativnem centru bi morala biti vitrina s predstavitvijo rokodelcev in njihovih izdelkov.
 

Prostorska problematika zaselkov Želeče in Zagorice

 

Srečo Kunčič, stanovalec Želeč

 

Glede na to, da sem na Bledu preživel več kot pol stoletja, je prav, da v tem časovnem okviru osvetlim urbanizacijo prostora, ki obsega naselje Želeče in Zagorice. Pred 50 leti se je večina prebivalcev v Želečah in Zagoricah preživljala s kmetijstvom in turizmom, oddajanjem sob v poletnih mesecih, moški pa so se poleg obdelovanja zemlje ukvarjali tudi s kočijaštvom. Obe naselji sta bili takrat tipični gorenjski vasici, Želeče pa so se prostorsko delile na Velike in Male. Prebivalci in predvsem otroci so se družili na treh trgih v središču in na obrobju obeh vasi. Med naseljema se je rastezal Mayerjev vrt s prečudovitim drevjem in sadovnjakom. Zaselka je s centrom Bleda povezovala makadamska cesta, obdana z ogromnimi platanami, ki so v poletni vročini nudile debelo senco, ne samo domačinom, temveč tudi drugim obiskovalcem Bleda. Ta zeleni del je naravno povezoval jezersko obalo z gozdom na Straži.

Orientacija blejskega turizma na masovnost je konec 60. let narekovala izgradnjo večjih hotelskih objektov, (Garni hotel Kompas, hotel Golf, depandansa Savica) ki so se glede na lastninska razmerja najlaže umestila v ta prečudoviti park. Kot v posmeh in opomin so od tedanjega parka ostali le posamezni primerki visokoraslih bukev, hrastov in platan, večino zelenic pa je prekril asfalt.

V naselju Želeče je mogočen hotel v obliki kocke zastrl pogled proti Karavankam in Kamniškim Alpam, večino hiš pa je prikrajšal za jutranje sonce. Njegova oblika in velikost nista degradirala le vasi Želeče, temveč je hotel vzel oz. bistveno zmanjšal dominantnost blejskemu gradu, ki je do tedaj obvladoval jezersko površino. Z več ali manj ponesrečeni dozidavami navedenih objektov in krčenjem zelenih površin je njihova nepravilna umestitev v Prešernovo “rajsko okolje” vedno bolj moteča.

Minila so leta, življenje se je spremenilo.  V Želečah so postopoma ugasnile skoraj vse kmetije, le Zagorice so obdržale svojo ruralno podobo. Izhlapel je tudi masovni turizem, podobno kot jezerski led v nekdanji ledenici sredi Mayerjevega vrta. Ostali so le betonski kolosi s kapacitetami, ki stroškovno ne prenesejo nizke povprečne letne zasedenosti.

Prišli so novi lastniki, ki so stavili na razvoj wellnes in kongresnega turizma. Pod krinko, da Bled ne prenese in ne zasluži masovnega turizma, so padla zadnja drevesa pred hotelom Golf, z namenom, da se na 2000 m2 na novo pozida površina, ki bo omogočila kopanje 700 kopalcem dnevno in konferenčno dvorano s 300 sedeži. Investitor pravi, da pri tem ne gre za nikakršno povečanje kapacitet hotela, zato po njegovem obstoječe parkirišče več kot zadošča. Tem trditvam je nekritično sledila tudi občina, ki je zato sokriva, da sedaj gostje in  zaposleni parkirajo po zelenih površinah ob Cankarjevi in Želeški cesti. Hotel želi z novo ponudbo dvigniti kakovostno raven, hkrati pa ne upošteva znanega dejstva, da koristniki visokih turističnih storitev praviloma ne želijo deliti uslug z zunanjimi gosti.

Hotela Golf in Kompas, ki sta v različni lasti, sta najprej načrtovala skupne vodne površine, nazadnje pa sta se odločila, da zgradita vsak svoj bazen in pozidata še tisto malo zelenih površin, ki so preostale ob jezerskem bregu. V takih dejanjih se izkazuje nepovezanost in neusklajenost poslovnih politik gospodarskih subjektov in odsotnost občinske razvojne vizije. To je žal postala osnovna značilnost Bleda.

Obe naselji živita svoje življenje, brez nekdanje medsebojne povezanosti. Želeče so postale del Bleda, ki se po čudni inerciji stalno poziduje, redke zelenice pa se umikajo neurejenim parkiriščem brez lovilcev olj in nadzora.

Zagorice, predvsem njen najstarejši del, umirajo, saj ga Občina ni sposobna revitalizirati in vključiti v turistično ponudbo, kot npr. pridelovanje ekološke hrane za hotele, prikaz kmečkih opravil (ličkanje, stiskanje mošta, zato je npr. primerna kmetija Danej, itd.) do prikazovanja starih obrti (sedlarski muzej pri »Matizelnu«) in tipične gorenjske arhitekture, kot npr. rojstna hiša Blaža Kumerdeja in »Andrejeva« domačija.

Dolžan sem opozoriti na aktualne probleme, ki so jih izrazili sokrajani: ureditev pločnikov za pešce in steze za kolesarje od obeh naselij do jezera in v smeri Ribna, zmanjšanje hrupa zaradi gibajočega prometa in parkirišč ter hrupa, ki ga v zimskem času ponoči povzročajo topovi za sneg, znižanje nivoja ceste v Zagoricah in ureditev križišča Ribno  Ljubljanska cesta, omejitev pozidave Zagoric in ohranitev najrodovitnejše zemlje na jugovzhodni strani naselja, omejitev pozidave Želeč pod obronki Straže in prometa skozi naselje, predvsem v nočnih in jutranjih urah, in ureditev ceste do žičnice na Stražo, zatravitev parkirišč pred hoteloma Golf in Kompas  izgradnja podzemskih garaž, odstranitev divjih parkirišč z Ulice narodnih herojev in hrupa v nočnem času, sankcionirati neupoštevanje prometnih znakov, vožnjo z motornimi vozili po cesti za depandanso Trst, revitalizirati vaško jedro Zagoric, urediti obstoječe kmetije in obnova kapelice, fizično preprečiti parkiranje na Cankarjevi cesti, na novo asfaltirati vse ceste, ki so jih poškodovali izvajalci plinovoda in izboljšati ogrevanje večjih objektov in čimbolj zmanjšati onesnaževanje zraka.

Človek ob vsem tem dobi vtis, da se finančno obubožana občina nekritično veseli vsake investicije v turistično infrastrukturo, ob tem pa ne postavlja skoraj nobenih pogojev, ki bi jih moral upoštevati investitor, ali pa ne poskrbi za njihovo izvajanje. S kršitvijo lastnih dokumentov in odlokov, ki temeljijo na zaščiti jezerske obale in ob neupo-števanju enkratnega naravnega okolja, ignorirajo lastne akte, kot npr. Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled. Ta določa v poglavju 3, da so skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine Bled predvsem zmanjšanje obremenitev Blejskega jezera in izboljšanje prometnih razmer. Pristojni občinski organi prav tako ne upoštevajo prostorsko ureditvenih pogojev za središče Bleda, ki so bili sprejeti predvsem z namenom, da se zavaruje enkratno naravno okolje in prepreči dodatne pozidave površin v neposredni bližini jezera. Kršitev odločb o varstvu okolja in zakona o urejanju okolja, ki se nanašajo na zaščito narave, naj niti ne omenjam.

V svetovno razpoznavni biser umeščajo različne objekte na podlagi ozkih interesov posameznikov, kar legalizirajo s stalnimi spremembami lokalnih predpisov. Na ta način prostor namenoma urejajo parcialno, prepogosto le s PUP in Prostorskim redom, ki premalo upoštevata prostorske kvalitete in s tem omogočata pojavljanje mešanih dejavnosti ter nered v komunalnem in prometnem smislu.

Lahko bi celo trdili, da razvojne strategije oziroma celostnega prostorskega plana na Bledu ni, oziroma, da si ga občinska uprava zaradi opisanega načina dela niti ne želi. Predstavniki ljudstva v občinskem svetu dvigujejo roke in vzne-seno lobirajo za vsak projekt, ki naj bi zagotovil povečanje turističnih kapacitet, ob tem pa investitorju ne določijo nobenih pogojev, ki bi se nanašali na izboljšanje prometa in parkovne ureditve kraja.

Zgradijo npr. hotel, obračališče za avtobuse pa postane kar javna cesta. Dodatna parkirišča niso pod zemljo, temveč uničijo park. Novozgrajeni hoteli zaradi nesprejetih normativov še vedno uporabljajo zastarele metode ogrevanja na olje in s tem onesnažujejo širšo okolico.

Na Straži, ki je zaščiten naravni spomenik, se zgradijo športni objekti in koča, izvajalec pa odveč-ni material in smeti enostavno odrine na rob gozda.

Občina celo ob prodaji svojih objektov, kot so prestižne vile, investitorju dovoli, da uniči stoletno naravno okolje (samo upati je, da se kaj podobnega ne bo zgodilo s prodajo ene najlepših hiš na Bledu, vile Vintgar).

Nepovezanost gospodarskih organizacij, institucij in pomanjkanje občinske razvojne vizije se ob neučinkoviti upravi in spečih inšpekcijskih službah tako odraža tudi v neurejeni pozidavi prostora. Ta je iz Bleda, posebno ob višku turistične sezone, naredila nevrotično mestece, ki se duši v motornem prometu in v katerem ni prostora za pešce, kolesarje in invalide.

Blejski prostor sam po sebi narekuje podrobno in interdisciplinarno naravnano razvojno strategijo, ki bo uskladila različne gospodarske, socialne, ekonomske, okoljevarstvene in druge interese, naselja v občini pa kvalitetne urbanistične zasnove in dobre lokacijske načrte, ki bodo detajlno precizirali vse elemente pozidave.

 

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv