Posts Tagged ‘sokolski’

SHOD V PODPORO VZPOSTAVITVI PARKA

 

 

1994-2005

Društvo za varstvo okolja Bled vabi novinarje slovenskih medijev, občane in prijatelje Bleda, da svojo pozornost namenijo dogodku /shodu, ki ga načrtujemo v nedeljo, dne 6.11.2016 ob 10.30 uri, ko se bomo zbrali v parku med občino in spodnjim prostorom ob TVD Partizan na Bledu.

Namen shoda je, da na mestu dogodka opozorimo blejsko in tudi širšo slovensko javnost na dogajanje v najožjem središču Bleda. Zasebni lastnik zemljišča, ki je podjetje Taxus&co., je brezobzirno posegel v prostor na način, ki ni skladen niti z občinskimi načrti niti z režimom varstva kulturne dediščine. Celotno zemljišče (površine 2300 m2) je v višini okoli 1m nasul z gramoznim materialom, ga s škarpami razmejil do sosednjih zemljišč in s tem spremenil konfiguracijo / relief terena ter samovoljno spremenil namembnost rabe prostora iz parka v parkirišče, ki ga že neovirano trži. Dobesedno pred občinskimi vrati. Dodati je potrebno, da indici dopuščajo domnevo, da se to ni zgodilo brez predhodnih dogovorov z občinskimi predstavniki oziroma brez njihovega tihega soglasja.

1Pri zemljišču gre za območje TVD Partizan (Sokolski dom), ki obsega 4 parcele, dve od njih je sedanji lastnik pred letom dni kupil na dražbi. Celotno območje je območje registrirane kulturne dediščine EŠD 14172 Bled – Sokolski dom, obenem leži znotraj kulturne dediščine EŠD 13232 Bled Ambient Bleda ter v vplivnem območju spomenika državnega pomena EŠD 24 Bled – Blejski grad. V prostorskih aktih je območje opredeljeno kot območje parka z objekti. In prav parkovne površine na vzhodni jezerski obali, kamor sodi tudi predmetno zemljišče, predstavljajo eno od najbolj prepoznavnih značilnosti Bleda (h katerim štejemo tudi Blejsko jezero, otok, grad, cerkev sv. Martina, gručasta stara vaška jedra, obdana s sadovnjaki, območja vil in starejših hotelov, zelene površine na jezerski obali, gozd na osamelcih okrog jezera, ledeniške morene v okolici jezerske sklede in dolinah Save Dolinke in Save Bohinjke).

V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je območje Bleda z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine opredeljeno kot pomembno na nacionalni ravni. Opredelitev zavezuje, da se v nadaljnjem prostorskem razvoju varuje, ohranja in vzdržuje naravno ohranjena območja in kulturno dediščino. Brezobzirnost in samovolja lastnika zemljišča je pri poseganju v ta prostor nedopustna in nevzdržna. Najnevarnejša oblika samovolje so prav posegi v prostor, še posebej, ko gre za prostor kulturne dediščine, za katere pa lastnik kulturno varstvenih pogojev in soglasja pristojnega organa ni pridobil.

Primer podjetja Taxus&co ni edini. Iz obdobja zadnjih let naj naštejemo le tiste, ki se nahajajo v doživljajskem prostoru obiskovalcev Bleda.
V Zdraviliškem parku, ki ga ščiti opredeljen status vrtno arhitekturne dediščine, so bila v sklopu saniranja škode, ki je na drevnini nastala po žledolomu leta 2014, odstranjena tudi drevesa, ki niso bila neobnovljivo poškodovana. Nastalo praznino so nadomestili z okrasnimi travami. Izgled vzhodnega dela parka po pretiranem posegu vzbuja asociacijo na oskubljeno kuro.

njivceObčina je na neustrezen in nedopusten način posegla tudi v naravno vrednoto mokrišče Njivice, ki se nahaja v priobalnem pasu v območju zahodno od Vile Bled.

Na Mlinem, čez cesto pri Vili Bled, na pobočju pod zasebnim zdravstvenim zavodom, je občina dopustila, da je lastnik zemljišča v skalno steno posegel na način, da je pridobil prostor za postavitev novih zgradb. Gre za ambientalno zaščiteno območje. V prostoru ostaja »velika rana«.

Za kakšen namen je občina poškodovala naravno vrednoto ledeniška morena v območju otroškega vrtca, ni znano. V prostoru ostaja degradirana morena in preveliko parkirišče pod njo.

Iz okoljevarstvenega vidika pa posebno izstopa problem gospodarjenja z Blejskim jezerom – varovano naravno vrednoto, ki v neločljivi družbi z otokom in gradom uteleša podobo Bleda – svetovno znano turistično destinacijo.

Dejstvo, da je jezero je ledeniškega izvora, torej po svoji izvorni naravi posebno občutljivo za nadaljnji obstoj, zavezuje, da se z njim upravlja in gospodari posebno preudarno in skrbno, skladno z varstvenim režimom. Ohranjanje kakovosti vode ter vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnega okolja je torej vitalnega pomena za dobro stanje jezera.

Čista in prosojna voda v jezeru je tisto, kar vsi pričakujemo od »alpskega bisera« in ne nazadnje kvaliteta, ki omogoča tudi najvišjo kakovostno raven blejskega turizma, na katero pa ima zlasti v zadnjih dveh letih izrazito negativen vpliv prav njegova intenzivnost in masovnost. Ta se odraža tudi v vedno večjih interesih in potrebi po rabi prostora zlasti v območju jezerske sklede, kjer bi moral biti vsak poseg še posebej skrbno načrtovan in premišljen. Člani društva za varstvo okolja Bled smo še posebej zaskrbljeni, ker so se posamezni posegi z negativnimi vplivi na okolje in jezero izvedli čez noč, brez ustreznih dovoljenj pristojnih inštitucij. Posledice so očitne. Poraslost z naravnim rastlinjem je vse manjša, vse bolj pa se razraščata invazivni drevesni vrsti “akacija” in visoki pajesen, kar poleg negativnega estetskega učinka zaradi zmanjšane biodiverzitete vpliva tudi na povečano spiranje hranil v jezero. Ključnega pomena za trajnostno rabo in ohranjanje vodnih virov je, da se intenzivnost turizma prilagodi kapacitetam prostora ter poleg ukrepov, kot so popolna sanacija kanalizacije, ureditev odvajanja meteorne vode ob jezeru, izgradnja čistilne naprave in preusmeritev prometa in parkirišč od jezera, sprejme tudi dolgoročni občinski program za gospodarjenje z jezerom. Akt bo v izredno občutljivem ožjem prostoru pojezerja, s strožjimi določili preprečeval oziroma omejil posege in posamezne dejavnosti z negativnimi vplivi na stanje jezera.

Dobro oz. odlično stanje jezera je nujno za uspešno turistično trženje, kar pomeni, da je potrebno dejavnosti v pojezerju skrbno načrtovati in uskladiti z zahtevo in potrebo po čisti vodi v jezeru. Vplivno območje Blejskega jezera je majhno (>10 km2) in ob primerni infrastrukturni ureditvi razmeroma lahko obvladljivo. Prostorski in ureditveni načrti so ključni dokumenti, ki urejajo prostorsko ureditev in narekujejo intenzivnost izrabe v vplivnem območju jezera.

Zaradi teh razlogov smo pred leti predlagali predstavnikom občine, da se ustanovi strokovna komisija, ki bi s stališča varovanja jezera presojala posege na jezeru in v vplivnem območju jezera. Občina predloga o strokovni obravnavi problematike ni sprejela.

sept-2016-mlinoA se dogaja, da naraščajoče število obiskovalcev Bleda, ki je posebno izrazito v času kopalne sezone in v območju jezerske sklede, povzroča probleme, ki jih občina ne obvladuje. Gre za probleme, ki se navezujejo na rabo vodnih površin, priobalnega območja in vplivnega območja jezera. Občina je s sprejetjem odloka o vodnem režimu pomembno razširila krog uporabnikov vodnih površin, ne zagotavlja pa učinkovitega nadzora nad spoštovanjem tega odloka. Kopanja izven za to določenih lokacij občina ne obvladuje. Parkiranje »na črno« v istih območjih je seveda spremljajoč pojav.

S povečanim obiskom Bleda, ki ga spremlja povečana prometna obremenitev, je vse večji problem zagotavljanje urejenih parkirišč. Pri reševanju te problematike je občina nekonsistentna. Usmeritve za postopno razreševanje te problematike so v OPN jasno opredeljene in določajo največji možen umik prometa in parkirišč izven jezerske sklede. Med drugim se navezujejo na izgradnjo severne obvoznice in področja Seliš. Oboje je praktično v teku. Z lokacijskim načrtom je bilo pred leti določeno večje število parkirišč (čez 200) na Selišah, v zadnjem popravku tega je občina, upoštevajoč želje investitorjev, zmanjšala število na 75.

Na koncu lahko ugotovimo, da gre proces razvoja turistične dejavnosti na Bledu očitno v smeri množičnega turizma, katerega značilnost je prav ekspanzija v prostor. Kolateralna škoda so posegi v prostor in raba prostora, ki je v nasprotju z režimi varstva okolja, naravnih vrednot in kulturne dediščine. Z vidika trajnostnega razvoja, torej v smislu ohranjanja tega prostora tudi za bodoče rodove, je tak razvoj nesprejemljiv.

Na Bledu imamo problem, da nam lokalna oblast ni ravno zaveznik v naših prizadevanjih, ki so usmerjena v spoštovanje varstvenih režimov, ki določajo varovanje, ohranjanje in vzdrževanje naravno ohranjenih območij in kulturne dediščine, saj v tem vidi bolj omejitve in oviro za gospodarski razvoj, manj pa prednosti.

V prostoru Blejskega kota se nam dogaja nekaj podobnega, kot se nam je zgodilo na področju gospodarstva s privatizacijo nekdaj skupne družbene lastnine. Brezobzirni in samovoljni posegi privatnih in kapitalskih interesov v varovani prostor naravnih vrednot, kulturne dediščine in v območja najbolj prepoznavnih značilnosti Bleda, v svojem bistvu niso nič drugega kot prisvajanje javnega dobra. Sebični interesi lastnikov nepremičnin in investitorjev kapitala v prostor, gre za »strateško zanimive investicije«, brezobzirno uresničujejo svoje načrte. Da kot kolateralna škoda njihovega početja v prostoru ostaja degradirana ali celo uničena kulturna dediščina in naravne vrednote jih ne zanima. Svoj osebni interes brezkompromisno postavljajo nad javnega. Utemeljeno se postavlja vprašanje, kako ta trend ustaviti? Kdo ga sploh lahko ustavi?
Ker ohranjanje Blejskega kota z vsemi prepoznavnimi značilnostmi ni le lokalni interes, temveč gre za interes na nacionalni ravni, bi si pri naših prizadevanjih želeli širše podpore in pozornosti.

Društvo za varstvo okolja Bled Bled, 31.10.2016

Miro Kapus, predsednik

 

http://www.delo.si/arhiv/namesto-parka-na-bledu-parkirisce.html

http://www.gorenjskiglas.si/article/20160816/C/160819880/1082/1009/naj-bo-park–ne-parkirisce-

partizan

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv