Posts Tagged ‘slavko ažman’

Imenovanje Komisije za sanacijo jezera kot posvetovalno telo župana

Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor,

 
Bled, 11.1.2011
 
 
V skladu s 17. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bled  – UPB  (Ur. list RS, št. 67/2009), vlagam pobudo – postavljam vprašanje:

za imenovanje Komisije za sanacijo jezera kot posvetovalno telo župana.

Komisija bi povezovala strokovnjake različnih strok in predstavnike občin. Skupaj bi pripravili učinkovit prioritetni program ukrepov za zmanjšanje obremenitev in s tem izboljšanje stanja jezera.
 
Pristojnost komisije:
 
- opredeliti vse posamične vzroke za slabo stanje jezera
- pripraviti celovit program upravljanja z jezerom in pojezerjem 
- predlagati hitre in učinkovite ukrepe 
- dajati mnenja k posameznim ukrepom obeh občin (prostorski načrt, kanalizacija, kmetijstvo, ipd.)
- skupaj z občino in županom doseči ukrepanje za izboljšanje stanja jezera na državni ravni
- pridobiti zunanja strokovna mnenja
 
Predlagamo, da strokovno komisijo sestavljajo:
 
predstavnik Ministrstva za okolje in prostor,
predstavnik strokovnih služb Občine Bled,
predstavnik strokovnih služb Občine Gorje,
Ga. mag. Špela Remec Rekar, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, ARSO,  
G. Urban Ilc, Urad za upravljanje z vodami, Izpostava Kranj, ARSO, 
G. Anže Urevc, strokovnjak s področja upravljanja z jezeri,
Predstavnik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zavod Kranj,
predstavnik Društva za varstvo okolja Bled (poznavalec in opazovalec dogajanja na jezeru).
 
 
Obrazložitev:
 
Bled je mednarodno priznani turistični center. Njegova največja atrakcija je Blejsko jezero, ki ga vsako leto obiščejo številni turisti iz vseh koncev sveta.
 
Največji problem jezera od srede prejšnjega stoletja do danes je njegova preobremenjenost s hranili in s tem povezan proces evtrofikacije. Zaradi izredno slabega stanja jezera, kjer je bilo prisotno stalno »cvetenje« cianobakterij in pomanjkanje kisika in so odmirale občutljivejše rastlinske in živalske vrste, je bila že leta 1955 ustanovljena prva posebna komisija, z nalogo, da pripravi predloge za izboljšanje stanja jezera. Ta se je odločila za dotok Radovne v jezero, kot najbolj primeren dolgoročni ukrep, vendar pod pogojem, da bo istočasno urejena tudi kanalizacija. Dodatno se je pojavil tudi predlog za restavracijo jezera s pomočjo odvajanja hipolimnijske vode z natego. Vsi trije ukrepi so bili realizirani. Radovna je bila v jezero speljana že v letu 1964, natega je začela delovati v začetku 80. let, kanalizacija pa se je začela urejati šele po letu 1984 in se ureja še danes.
 
Vsi trije ukrepi so prispevali k bistvenemu izboljšanju stanja Blejskega jezera, ki pa se v zadnjem obdobju zaradi stopnjujočih pritiskov iz pojezerja ponovno slabša. Ugoden učinek sanacijskih naprav, Radovne in natege je premajhen, da bi omilil vse negativne vplive, ki jih povzročajo pritiski iz pojezerja. 
 
S pritoki in padavinsko vodo je jezero neločljivo povezano s svojo okolico. Izraba prostora in dejavnosti v pojezerju morajo biti usmerjena tako, da se negativni vplivi na kakovost vode v jezeru zmanjšajo na najmanjšo možno mero. V pojezerju Blejskega jezera je za dosego tega cilja potrebno še marsikaj urediti. Pri tem imata s svojimi prostorskimi plani glavno vlogo in najpomembnejše naloge Občina Bled in Občina Gorje. Bledu pripada ožje pojezerje z jezersko skledo, velik del pojezerja pa se na SZ razširi v Gorjanski kot, kjer ima pristojnosti Občina Gorje. Prvi korak za usklajeno delovanje, trajnostno rabo naravnih virov in sonaravno upravljanje s pojezerjem, je ponovna ustanovitev komisije za sanacijo jezera. 
 
Še posebno nujno se nam zdi to v času, ko se je stanje jezera po nekajletnem optimističnem izboljšanju v zadnjem letu zelo hitro in kritično poslabšalo. V lokalnem okolju smo od jezera odvisni in zato tudi odgovorni za aktivno in učinkovito ukrepanje ter to isto zahtevati tudi od države..
 
Mag. Slavko Ažman 
 
 

Stališče liste za ljudi in prostor o sanaciji HE Moste17. 10. 2010

Odgovor in stališče do izjav ob otvoritvi prenovljene HE Moste oktobra 2010

Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor

Ali se obetajo ponovni pritiski in skušnjave po uničenju Brja in Doline Save Dolinke?

V zvezi s poročanjem medijev o prenovi HE Moste in načrtih za širitev le-te, vam podajamo naše stališče.

V listi za ljudi in prostor pozdravljamo odločitev Savskih elektrarn za sanacijo dela strupenih usedlin ob jezu HE Moste. Čeprav bi načrtovana sanacija zajela zgolj majhen delež usedlin (0,4% ocenjene skupne količine s strani Savskih elektrarn), gre po našem mnenju za prvi korak pri reševanju tega okoljskega problema z dolgo zgodovino.

Seveda pa predstavljeni način reševanja z oblikovanjem toksičnih jezerc na rečnem bregu, skozi katere naj bi se pretakala voda in čistila, zahteva resno strokovno presojo s strani neodvisnih strokovnjakov. Predvsem je potrebno preprečiti možnost kontaminiranja podtalnice s fenoli in težkimi kovinami ter izpiranje preostalih usedlin ob ponovnem odprtju talnega izliva.

Hkrati s predstavitvijo obnove strojnice in predvidene sanacije dela usedlin so Savske elektrarne ponovno napovedale širitev in doinštalacijo HE Moste z izgradnjo izravnalnega bazena na zaščitenem območju Brja in Piškovce. Občani občine Bled smo se na referendumu jasno izrekli za ohranitev varovanja zaščitenega območja, prav tako pa je evropska komisija zaradi njegovega okoljskega pomena izrecno zahtevala vključitev tega območja v Naturo 2000. Vključitev v Naturo 2000 bo omogočila črpanje evropskih sredstev iz programa Life za varovanje območja in ureditev učnih poti, opazovalnic za ptice ter ostale potrebne infrastrukture za sonaravni turizem.

Odbor za rešitev Save Dolinke je v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki pripravil alternativni projekt doinštalacije HE Moste, ki dokazuje, da je mogoče zadovoljevanje energetskih potreb na okoljsko sprejemljiv način in da uničenje Doline Save Dolinke ni potrebno. Kot kaže, pa so se kljub temu zopet okrepile aktivnosti za realizacijo zastarelega projekta z nekaj kozmetičnimi popravki. Sodeč po dogajanjih v preteklih mandatih lahko računamo z novimi pritiski in skušnjavami, zato od vseh kandidatov za župana Občine Bled še pred nedeljskimi volitvami pričakujemo jasno opredelitev glede spoštovanja referendumske volje občanov.

mag. Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor

Zakaj bi nezakonito ograjo okrog Vile Rog morali odstraniti?

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec., Lista za ljudi in prostor

Marsikdo se upravičeno sprašuje, kako je mogoče, da po skoraj enem letu nezakonita ograja okrog Vile Rog še vedno ni odstranjena. Poseg je v jasnem nasprotju s prostorskimi akti, ki prepovedujejo vsakršno ograjevanje kakor tudi v nasprotju z Zakonom o vodah, ki zagotavlja prost dostop do priobalnega pasu. Zato je Občina Bled vložila prijavo na ustrezne inšpekcije. Postopek se je zaradi pritožb investitorja precej zavlekel, sedaj pa se tik pred koncem žal ponovno zatika. Kronologija dogodkov:

8.12. 2006 Občina vloži prijavo na Gradbene inšpekcije v Radovljici in Kranju, na kulturni inšpektorat, v vednost tudi ZVKD in ZRSVN.

8.1. 2007 Gradbeni inšpektor z odločbo zahteva rušitev ograje do 31.3.2007

19.1. Investitor se pritoži zoper odločbo na Ministrstvo za okolje in prostor

27.2. Ministrstvo za okolje in prostor vrne zadevo v ponovno odločanje na prvo stopnjo.

 20.4. Gradbeni inšpektor ponovno izda odločbo, na katero se investitor zopet pritoži.

Preko 2000 občanov in obiskovalcev Bleda podpiše poziv Ministrstvu za okolje in prostor, naj v zadevi čim prej odloči in omogoči odstranitev nezakonite ograje.

Ministrstvo pritožbo investitorja dejansko zavrne.

24.05.2007 je bil izdan sklep o dovolitvi izvršbe, z rokom 20.06.2007 za odstranitev ograje.

Do odstranitve nezakonito zgrajene ograje še vedno ni prišlo. Po neuradnih informacijah naj bi investitor sprožil upravni spor, ki pa ne zadrži izvršbe, zato ni več ovir za rušitev. Ker ne gre zgolj za črno gradnjo, pač pa tudi za načelno vprašanje prostega dostopa do jezera in ker je ta poseg  upravičeno precej razburil tako občane Bleda kot obiskovalce, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da se nezakonita ograja čim prej odstrani.

V Listi za ljudi in prostor smo zato predlagali, da občinski svet sprejme poziv Gradbenemu inšpektoratu v Radovljici, da brez odlašanja izda nalog za rušitev nezakonito postavljene ograje ins tem omogoči prosti dostop do jezera. Obenem razumemo to kot jasno zavezo Občine Bled, da ne bo »barantala« za višino ograje, ker za to tudi nima zakonske pravice. Prostorski akti so jasni in obvezujoči za vse – tudi za Občino.

Slavko Ažman

(dodatek e-uredništva 21.11.2007) Na seji občinskega sveta občine Bled 15. novembra 2007 so svetniki sprejeli sklep, da se pozove inšpektorat, naj čimprej ukrepa, občinskim službam pa prepoveduje „barantanje z investitorjem o sprejemljivi višini ograje“.

Program za razvoj gospodarstva, izboljšanje delovanja občinske uprave in ureditev občinskih financ

 

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec.

Finance in proračun

Že vrsto let se primanjkljaj v občinskem proračunu rešuje s prodajo občinskega premoženja. Popolnoma jasno je, da tako ne gre v nedogled. V preteklem letu je bila Občina Bled po vrednosti prodanega premoženja med 193 občinami na neslavnem tretjem mestu. Več premoženja sta prodali samo bistveno bogatejši mestni občini Ljubljana in Kranj! Če se že prodaja premoženje v lasti Občine, je potrebno zagotoviti, da se izkupiček investira v razvojne projekte, ki bodo prinašali dodatne prihodke v prihodnosti. Prihodki od prodaje premoženja v letu 2005

1.Mestna občina Ljubljana          921.307
2.Mestna občina Kranj                566.266
3.Občina Bled                             271.458
 

Potreben bo tudi dogovor z Občino Gorje o delitveni bilanci. Menimo, da bi se bilo smiselno dogovoriti z novoustanovljeno Občino Gorje tudi za skupno izvajanje določenih funkcij, tako da ne bi prihajalo do prevelikega podvajanja administracije. Takšno sodelovanje omogoča zakon o lokalni samoupravi, zakon o financiranju občin pa ga z dodatnimi proračunskimi sredstvi celo vzpodbuja. 26.b člen omenjenega zakona namreč zagotavlja dodatno dotacijo iz državnega proračuna v višini kar 50% v preteklem letu realiziranih odhodkov. Zaradi izredno slabega finančnega stanja občine in velike zadolženosti bo pri večjih naložbah nujno delno sofinanciranju iz državnega proračuna in evropskih skladov. Predvsem evropski skladi so velika priložnost, saj so bili do sedaj deloma tudi zaradi pomanjkanja potrebnega znanja za pripravo kakovostnih projektov praktično neizkoriščeni. Zato bomo oblikovali skupino strokovnjakov z različnih področij, ki bo občini pomagala pri pripravi projektov. Strokovna skupina bo lahko pomagala tudi pri realizaciji dobrih idej občanov, če le ti ne bodo imeli dovolj znanja in izkušen za samostojno pripravo projektov. Člani strokovne skupine ne bodo zaposleni na občini, pač pa bodo plačani iz na razpisih pridobljenih sredstev.

Pridobljena evropska sredstva v letu 2005

1.Hrastnik                                           332.288
2.Komenda                                         262.175
3.Kuzma                                             227.996
4.Mestna občina Velenje                   193.516
5.Mestna občina Slovenj Gradec       168.908

BLED                                                            0

Gospodarstvo

Zagovarjamo tak razvoj gospodarstva, ki bo resnično pomenil napredek. Razvoj se v današnjem svetu ne more več meriti v tonah betona. Tako Evropska unija kot država Slovenija sta se v svojih strateških dokumentih jasno opredelili za trajnostni razvoj in za družbo, temelječo na znanju. Bled ima v slovenskem merilu daleč nadpovprečno izobrazbeno strukturo. Žal pa na Bledu ni dovolj ustreznih delovnih mest, zato se več kot polovica prebivalcev na delo vozi drugam.

Naloga Občine je, da v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo ustvari spodbudno okolje, v katerem bo ta potencial znanja lahko prišel do veljave. Potrebujemo sveže zamisli, ki bodo omogočale razvoj ustvarjalnega potenciala prebivalcev Bleda in nove projekte, ki bodo uglašeni s prostorskimi in naravnimi danostmi našega kraja. Hkrati z ustvarjanjem pogojev za nastajanje kakovostnih novih delovnih mest spada med odgovornosti občinskega sveta tudi ohranjanje obstoječih. Občinski svet mora z zavrnitvijo spremembe namembnosti zemljišča zagotoviti, da se lastnikom podjetij na dobri lokaciji ne bo splačalo zapirati delovnih mest, kot se je to zgodilo s podjetjem Vezenine Bled. Potencialno ogroženi sta še vsaj dve podjetji. Poleg kakovostnejših oblik turizma bomo spodbujali predvsem razvoj panog, ki v večji meri temeljijo na znanju. Pri tem ne smemo pozabiti na kmetijstvo. V interesu vseh občanov Občine Bled je dolgoročno preživetje kmetij, ki dajejo značaj našemu kraju in skrbijo za ohranjanje kulturne krajine. Zaradi razdrobljenosti obdelovalnih površin in manjše velikosti kmetij količinsko težko konkurirajo velikim kmetom iz drugih držav EU. Zato je potrebna preusmeritev s kvantitete v kvaliteto – torej pridelava kakovostne hrane, pokateri bo vse večje povpraševanje. Poleg tega bo nujen razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki se v večini primerov vežejo na turizem. Kje so torej boljši pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti kot na Bledu in v okolici? Za take spremembe je potrebno precej znanja in tudi časa. Zato je potrebno pričeti čim prej. Pri tem pa kmetje seveda potrebujejo in lahko tudi upravičeno pričakujejo konkretno strokovno in finančno podporo občine.Lokalna samouprava Občani potrebujemo občinske svetnike, funkcionarje in uslužbence, ki jim bomo lahko zaupali. Zaupanje pa lahko temelji zgolj na iskrenem zavzemanju in delovanju za korist kraja. Menimo, da je zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti Občina Bled potrebuje etični kodeks. Etični kodeks predstavlja minimalne standarde etičnega ravnanja župana, svetnikov ter drugih občinskih funkcionarjev in uslužbencev. Verjamemo, da bodo sprejem kodeksa pozdravili tudi občinski funkcionarji, saj jim bo v pomoč, da se bodo lažje odločali v moralnih dilemah. Poleg etičnega kodeksa pa lahko k povrnitvi omajanega zaupanja v delovanje organov Občine pripomore predvsem popolna preglednost postopkov ter spoštovanje zakonov in referendumske volje občanov.

Občinska uprava

Osnova za dobro delovanje občinske uprave sta strokovnost, vizija in etično ravnanje. Od vodij oddelkov poleg strokovnosti pričakujemo dobro poznavanje zakonodaje, ki ureja njihovo področje dela. Le tako bodo lahko zagotovili, da ne bo prihajalo do kršenja zakonodaje in kratenja pravic občanov. Ob zavedanju, da je celotna občinska uprava v službi občanov ne bo težko pripraviti ukrepov za približanje občinske uprave občanom. V zadnjem času je na Bledu nastalo kar nekaj civilnih pobud, zelo dejavna so številna društva, vendar pa zelo težko predstavijo svoja stališča. Zato predlagamo, da se ustanovi poseben odbor za pobude občanov, ki bo redno obravnaval pobude skupin in posameznikov in jih tudi predstavljal na sejah občinskega sveta. Poleg tega bomo poskušali omogočiti, da bodo predstavniki civilnih iniciativ in društev tudi sami dobili besedo na odborih in na sejah občinskega sveta. Preprečevanje korupcije Možnost korupcije na občinski ravni obstaja predvsem pri porabi javnega denarja in na področju urejanja prostora. Pri porabi javnega denarja predstavlja pomemben problem mešanje javnega in zasebnega interesa, predvsem v primerih poslovanja občine s podjetji v lasti občinskih funkcionarjev. Rešitev vidimo v etičnem kodeksu, ki bo v bodoče preprečeval tovrstno navzkrižje interesov in v boljšem nadzoru nad javnimi naročili.

Na področju urejanja prostora sodi občina Bled skupaj z obalnimi občinami in mestno občino Ljubljana prav zaradi atraktivnosti zemljišč in s tem povezanimi možnimi dobički med korupcijsko najbolj izpostavljene občine v državi. Problem je še posebej pereč, ker ima korupcija na področju prostorskega načrtovanja trajne posledice, ki jih ni več mogoče popraviti. Zato mora občinska uprava v najkrajšem času pripraviti načrt integritete, kot ga predvideva 40. člen zakona o preprečevanju korupcije. Potrebno je predvsem ugotoviti, katera delovna mesta v občinski upravi so najbolj izpostavljena korupciji in sprejeti preventivne ukrepe za zmanjševanje možnosti zanjo. Z boljšim delovanjem vseh ravni lokalne samouprave bo prav tako manj možnosti za korupcijo, saj o pomembnih stvareh za posamezna naselja ne bo odločala peščica ljudi v tajnosti, pač pa bo o njih tekla široka razprava. Pričakujemo, da bo k manjši korupcijski izpostavljenosti prispevala tudi zahtevana dvotretjinska večina za spremembe zaščite varovanih območij, ki so žal za špekulante še posebej zanimiva. Upam, da je iz zapisanega razvidno, da imamo na
omenjenih področjih jasne cilje in da tudi natančno vemo, kako jih bomo dosegli.

Izsušitev Blejskega jezera

Slavko Ažman

Nekaterim se zdijo Brje neizkoriščene in to uporabljajo kot izgovor za izgradnjo jezu. Prepričanje, da kar ni pozidano, ni izkoriščeno, je bilo na Bledu že v preteklosti skoraj pogubno, ne samo za turizem, ampak za celoten kraj.

Leta 1782 se je grajskemu oskrbniku Ignacu Novaku zazdelo, da je blejsko jezero neizkoriščeno, zato je predlagal, naj se izsuši, da bi ilovico z jezerskega dna lahko uporabili za izdelavo opeke. Očitno se je tudi on zavzemal za gospodarski razvoj na račun razvoja v prihodnosti.

Zaradi razumnosti Kranjskega deželnega zbora takrat do tega na srečo ni prišlo. Pri tem je zanimiva še ena paralela z današnjo situacijo. Gospod Novak v svoji vnemi ni počival in je čez natanko pet let poskusil znova. Savske elektrarne na Bledu s svojim projektom, ki je bil prvič zavrnjen leta 1999, poskušajo znova leta 2004. Torej natanko po petih letih.

 

Kaj bi prinesla “sanacija in doinštalacija HE Moste” z energetskega vidika?

 

 

Slavko Ažman, mag. rer. soc. oec.

S »sanacijo in doinštalacijo HE Moste« bi pridobili samo 41 GWh proizvodnje električne energije.

Če to primerjamo s celotno slovensko porabo električne energije, ki je v letu 2003 znašala 12.300 GWh[1], vidimo, da gre zgolj za 3 tisočinke! (41 / 12.300 = 0,003!)

To dejstvo so Savske elektrarne sprva poskušale zanikati (gospod Koselj na Radiu Triglav), nato pa pod težo argumentov prvič priznale – najprej na njihovi predstavitvi v Zasipu, nato pa še v sporočilu za javnost dne  8.7.2004.

Seveda z dodatnimi tremi tisočinkami električne energije nikakor ne moremo reševati problema povečevanja porabe (5% letno), ker bi v tem primeru morali letno zgraditi 15 podobnih elektrarn. Kaj to pomeni za prostor, si seveda lahko predstavljamo.

Samo izgube pri prenosu električne energije so v letu 2002[2] znašale 737 GWh – torej 18 krat več, kot bi pridobili z uničenjem naravnega spomenika Brje. Že z zmanjšanjem teh izgub za dobrih 5 odstotkov bi pridobili 41 GWh, kolikor bi jih prinesla doinštalacija.

Prav tako 3 tisočinke ne morejo bistveno vplivati na ceno električne energije, četudi gre, kot Savske elektrarne rade poudarjajo, za vršno energijo.

 

(1) Vir: Resolucija o nacionalnem energetskem programu, Uradni list RS 57/04

(2) Vir: Statistični urad RS, Statistične informacije, št. 281/2003

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv