Posts Tagged ‘sava dolinka’

Na mrtvi reki ne more biti turizma

 

Miran Šubelj Sagmeister, samostojni raziskovalec turizma

Sodoben turist, še posebej pa tisti bolj ozaveščen, je presenetljivo tankočuten in občutljiv, premišljen in odgovoren, ko se odloča za kraj preživljanja svojega prostega časa, spoznavanja novih ljudi in širjenja svojih obzorij. Ne prenese pohabljenega naravnega okolja, hitro sprevidi ponaredke, se obrne stran, odide, ne vrne se nikoli več. Doma naredi slabo reklamo, navkljub dobremu delu zaposlenih v celotni turistični verigi. Hoteli ali ne, Nemci (in ne samo oni), kot trenutno najštevilnejši potovalni narod in naši najpogostejši gostje, po opravljenih raziskavah postavljajo na prvo mesto pomembnosti med različnimi dejavniki pri izbiri kraja dopustovanja neokrnjenost in čistost naravnega okolja.

Človek, recimo mu moderen turist, vedno bolj čuti in prepoznava, da si v naravi resnično odpočije, in posebej ceni kraje in ljudi, kjer to svojo željo lahko podoživi in uresniči.

Zato je bilo tudi s turističnega vidika za Bled vitalnega pomena zoperstaviti se potopitvi Brja. Kot je bila včasih našim prednikom pomembna vsaka ped obdelovalne zemlje, takisto je dandanašnji, za žal že preveč pozidan Bled, ki je vse prevečkrat klonil pred takimi pritiski v preteklosti, pomembna prav vsaka ped še preostale prvobitne krajine. Gre namreč za nenadomestljivo vrednoto, ki Bledu še lahko omogoča vrhunski turizem, ki si ga želi in zasluži.

Vsak človekov poseg v prostor pušča posledice. Pri velikih posegih so posledice dostikrat pogubne.Trajnostni razvoj pomeni možnost trajnega sobivanja z naravo in razvoja tudi za prihodnje rodove. Nujno je skrbno tehtanje in premislek, pogosto je zaradi dolgoročnih in trajnih koristi modreje odstopiti od investicij, ki prinašajo le kratkotrajen izplen. Rezultat referenduma pred dvema letoma ohrabruje in navdušuje. Odločno kaže na raven ozaveščenosti občanov blejske občine, ki so se večinsko poistovetili s stališči Odbora za zaščito Save Dolinke. Turizem na Bledu je že tako dolgo prisoten, da je moč govoriti o bogati tradiciji, ki pa očitno odseva tudi v znanju in vesti domačinov o resničnih potrebah kraja, v katerem ustvarjajo to tradicijo.

Zato je rezultat referenduma nekako logična posledica in odraz novonastalega umevanja razvoja, posebej pa turizma, v celotni blejski občini in ne samo na Bledu. Poudarjam, v celi občini, saj je le tako blejski turizem lahko celosten in uspešen, in na kar je pokazala tudi podpora v vseh krajevnih skupnostih.

Za konec bi dodal še svoje mnenje, da to dolgotrajno, več kot šestletno branjenje doline Brja pred ''utopitvijo'', ni slučajno trajalo tako dolgo. Zadrega je bila postavljena na ogled celotni slovenski javnosti, in ker le-ta Bled z okolšno prepoznava kot naravno lepoto in vrednoto, se mi zdi, da se prav na Brjeh simbolno rojeva nova, trajnostna razvojna paradigma za celo Slovenijo. 

Zato je bil ta referendum še dodatno tako pomemben, kar so nam sporočili tudi številni odmevi iz domovine in tujine. 

 

Uvodnik Zavest 4

 

Ana Marija Kovač in Lista za ljudi in prostor

 
Spoštovane občanke in občani
 
O Bledu, stanju prostora in okolja, razvoju gospodarstva in drugih načrtih se veliko govori, še posebej pred volitvami. Obljube letijo visoko, ko pa se iztečejo mandati, lahko vidimo, ne samo, da je bilo malo narejenega, temveč kako najbolj visokoleteči načrti lahko nizko padejo. O obvoznicah se razpravlja že več desetletij, skoraj vse ostale ceste pa so prav sedaj neusmiljeno prekopane ter nazaj neugledno zakrpane. Veliki projekt kanalizacije, čeprav gre za infrastrukturo, torej nevidno strukturo, pušča Bledu vidno sled, ki turističnemu kraju ni v čast. Slabo definirana pogodba grozi, da bodo pri tem projektu nizkih gradenj visoke predvsem cene.
 
Gospodarstvo naj bi bilo paradni konj razvoja, vendar so tisti svetniki, ki so se nanj najbolj sklicevali, izglasovali spremembo namembnosti edine večje blejske industrijske cone, ki leži ob robu naselja in ne moti ne kraja ne turističnega utripa. Sprememba namembnosti strokovno izbrane, politično utrjene in delujoče cone je dvojni udarec za Bled, saj zapira prostor za gospodarski razvoj, z možnostjo apartmajev pa hkrati ruši tudi blejsko turistično gospodarstvo. Apartmaji so po načelih trajnostnega razvoja (Agenda 21) ena od najslabših oblik turistične ponudbe, ker slabo vplivajo na hotelsko in ostalo ponudbo sob v turističnem kraju. Kakšno ceno bomo plačevali, ker je posamični, parcialni, da ne rečemo špekulantski interes prevladal nad javnim. Vezenine bi lahko preživljale več kot sto blejskih družin. Tovarna čipk v dobi čipov, kulturnega turizma in prepoznavanja tradicije, bi lahko postala znana blagovna znamka, ki bi širila glas svetovno znanega turističnega središča in tržila veščino slovenskega izročila. Tako pa so se Vezenine, ki so najtrši čas težke industrializacije preživele, v mehkejši dobi vezij in drugačnega vezenja izgubile v meglicah »pri(h)vatizacije«.
 
Na zaščitenem območju zgodovinskega jedra Zagoric, v strogem središču Bleda, je zrasel apartmajski kompleks, ki ni ogrozil samo javnega interesa, temveč si je skoraj prisvojil javno pot. Malo je manjkalo, da bi v tem mandatu svetniki izglasovali tudi potopitev Brja, doline Save Dolinke med Vrbo in Bledom. Absurd bi bil težko večji, industrializirane Jesenice se z evropskimi sredstvi in programi počasi prenavljajo v naselje XXI. stoletja, turistično območje z naravnim spomenikom, pa bi zalile strupene odplake industrijskega bazena iz XX. stoletja. Prebivalci Bleda z močno podporo strokovnjakov Odbora za rešitev Save Dolinke, Liste za ljudi in prostor, Društva za varstvo okolja in širše slovenske javnosti smo dokazali, da je mogoče ne samo nekaj storiti temveč celo tak tok obrniti. To pomlad smo pripravili tudi sodobno strokovno rešitev, ki upošteva sanacijo in prenovo obstoječe elektrarne, ter omogoča ohranitev obeh zavarovanih dolin Brja in Piškovicce.
 
Gradovi v oblakih, ki se gradijo pred volitvami, se sproti razblinjajo, pravi grad, ki trdno stoji na skali že več kot tisoč let, pa kljub trumam turistov ni prenovljen, ponudba in vsebine na njem so slabo usklajene, o razstavi, ki je bila pripravljena že pred dobrim desetletjem in ki naj bi povezala vse, tudi spregledane vrednote blejske krajine, pa ni niti sledu.
 
Kampanjsko vodeni veliki projekti so doslej prinesli Bledu več škode kot koristi. Gradnje ob svetovnem prvenstvo v veslanju v osemdesetih letih so do neprepoznavnosti poškodovalo Betinsko sotesko, za šahovskim prvenstvom je namesto velemojstrskih potez ostala velika luknja v občinskem proračunu.
 
Zavedamo se problemov, ki jih ne smemo več spregledovati , če hočemo , da bo razvoj Bleda res krenil v drugo smer. Provizije vladajo, samo kjer ni vizije. Mi pa vizijo trajnostnega razvoja Bleda z okolico imamo. Vemo kako odpreti možnosti in podpreti zmožnosti ter vzpodbuditi ustvarjalnost prebivalcev, poznamo prostorske rešitve nastalih problemov, vemo, kako sanirati dolg, pridobiti evropska sredstva in spodbuditi nov gospodarski, socialni in kulturni polet. Dogovorjeni smo z ministrom za okolje in prostor, da skupaj z najboljšimi slovenskimi strokovnjaki pripravimo arhitekturno in urbanistično delavnico, s katero bi nova strategija prostorskega razvoja lahko postala zgleden prostorski dokument tudi za druge občine.
 
Čas je, da Bled z “okolšno” spet postane zgled prostorskega, gospodarskega, kulturnega in turističnega razvoja. Cilj vidimo in pot poznamo, prehodimo jo skupaj …
 
Delajmo po vesti v jasni zavesti.
 
 
Ana Marija Kovač in Lista za ljudi in prostor

Uvodnik ZAvest 3

Janko Rožič, arhitekt 

Odbor za rešitev Save Dolinke

Dobro leto je minilo od zmage v neenakem boju za Savo Dolinko, ali bolje, odkar so ljudje z Bleda in okolice ne samo pokazali, temveč skozi referendum, to neposredno orodje demokracije tudi dokazali visoko stopnjo zavesti, poguma in ljubezni do tega prostora. Ta zmaga bi bila seveda povsem normalen odraz kakovosti Prešernove »okolšne« in pripadnosti domačemu kraju, če ne bi bila izborjena v tako nenormalnih razmerah, v katerih so si stali nasproti peščica ozaveščenih posameznikov in strokovnjakov zbranih okoli Odbora za rešitev Save Dolinke, ki smo branili posebne vrednote pokrajine pod Triglavom, seveda s tiho podporo ljudi in na drugi strani predlagatelji projekta, za katerimi je stal vrtoglavo visoki triglavi vrh tedanje politike, medijev in ekonomije. 

Razmerje moči je bilo skoraj tako, kakor na samem začetku leta 1999, ko je eden od slovenskih časopisov uporabil udaren navijaški naslov: »Mala orhideja proti mogočnim megavatom«. Tokrat so se sicer močneje pripravili, toda ne z boljšim projektom, temveč z razdelano strategijo prepričevanja ljudi. Namesto, da bi v skladu z najnovejšimi spoznanji stroke spremenili zastarel in neprimeren projekt, ki bi bil, kakor so ugotovili tudi z njihove strani najeti strokovnjaki ZRC SAZU, za naravo tega prostora uničujoč, so večino sredstev namenili predvsem za novo promocijo starega projekta. 

V čem je modrost "Modrega sožitja", propagandnega gradiva in celostne podobe, ki ga je posebej za ta namen izdelala organizacija za stike z javnostjo? Projekt, ki je bil »dimenzioniran predvsem na maksimalne ekonomske in ener-getske učinke«, je bil ponujen kot idealen projekt, ki naj bi pred erozijo rešil ne samo dolino, temveč celo Savo. Projekt, ki bi potopil izjemno dolino, naravni spomenik med Vrbo in Bledom z zastrupljeno vodo jeseniškega industrijskega bazena, pa je bil propagiran kot nova turistična ponudba Bleda. 

Čeprav so nas poleg energetikov imeli ves čas na očeh »profesionalni komunikologi«, čeprav so nekatere ključne »mnenjske voditelje«, kakor strokovno kličejo vplivne ljudi, prepričevali celo na domu, čeprav so za anketo vpoklicali celo študente Fakultete za družbene vede, čeprav so kršili tudi zakon o medijih, saj so v nekaterih časopisih prodajali svoje propagandne pamflete kot navadne članke, se je še enkrat izkazalo, da se resnice ne da postaviti na glavo in ljudi ne voditi za nos. Laž nikoli NE postane resnica, tudi če je stokrat, ne samo desetkrat ponoviš. S to bistro ugotovitvijo je sredi najbolj vročih razprav Dani demantiral vse, ki še danes ponavljajo to, v čemer se je motil že oče moderne propagande, Goebels. Ta droben a bistven popravek ni iskrica, ki v prvi povodnji ugasne, temveč eden od tistih kamenčkov, preko katerih se tudi umazana voda pretaka vse bolj čista. Prav ta drobna a dobra izkušnja, ki jo poznamo vsi, ki smo sodelovali, je prispevek Save Dolinke v zakladnico izkušenj človeštva. Zame se je še enkrat potrdilo, kar sem izkusil že večkrat, da se resnice ne da zadušiti in da naši ljudje znajo najti pravo rešitev, če imajo prave podatke in se lahko odločajo po lastni vesti.

Ker se po dveh neuspelih poizkusih uresničenja spornega projekta zavedamo, da bodo vedno znova sledili pritiski, dokler problem ne bo rešen, smo se po povabilu Ministrstva za okolje in prostor odločili, da z lastnimi strokovnimi izkušnjami in skupaj z izkušenimi projektanti in energetiki, poizkušamo pomagati razrešiti problem. Naše stališče je jasno, referendum zavezuje vse in se za časa tega občinskega sveta to vprašanje ne more več odpreti. Torej imamo še nekaj časa. Elektrarna kot tehnični objekt se mora prilagoditi izjemnosti tega prostora, ki je konec koncev naravni spome-nik. Verjamemo, po zadnjih že vloženih naporih pa smo tudi vedno bolj prepričani, da obe dolini, Brje in Piškovico lahko ohranimo, HE Moste pa v skladu z najsodobnejšimi okoljskimi, energetskimi in ekonomskimi spoznanji prenovimo in saniramo tako, da lahko preživi. Upam, da vam bomo že v naslednji številki ZAvesti lahko predstavili vsaj dve različici rešitve. 

Na koncu tega uvoda pa bi rad opozoril na izjemno perečo situacijo v blejskem prostoru, ki se zrcali v večini člankov nove številke ZAvesti. V času ko smo vsi ogromno energije posvetili »kompen-zacijskemu bazenu«, se je bistveno poslabšalo stanje okoli jezera. Takoj po referendumu, preden smo sploh lahko normalno zadihali, sta čez noč padli stari Pikonovi hiši v zavarovanem vaškem jedru Zagoric. Ta brezobzirna porušitev izjemne prostorske kompozicije starega vaškega jedra, ki sem jo kot primer modrosti in celovite uglašenosti ljudske gradnje kazal na vseh predavanjih pri nas in v tujini, me je še posebej prizadela. Ne samo zato, ker se Triglava in Debele peči, ključnega poudarka stare prostorske ureditve, zaradi previsokega slemena novogradnje z glavne vaške ulice ne bo dalo več videti, tudi umestitev samih apartmajev v jedru vasi, ki brez problematične spremembe občinskega odloka ne bi bila mogoča, je napaka, ki ruši turistično ponudbo v samem centru Bleda. Če se vaščani ne bi posebej zavzeli, pa bi izgubili tudi pot, ki vas povezuje s središčem kraja. 

Še slabše bi jo lahko odnesli vaščani Gradu, saj so bile zanje zaradi novih pritiskov Diagnostičnega centra, ki naj bi se širil na zavarovano območje celo v Zdraviliški park, že predlagane rumene dovolilnice, ki čudno spominjajo na židovske zvezde. Ne pretiravam, gre za tako skrajno nevarno zmes izsiljevanja parcialnih interesov in popuščanja občine, da se ne smemo več slepiti. Iz dveh slabih stvari, ki pri nas žal nista tako redki, se hitro lahko izcimi tretja, ki šele odkrije vso grozlji-vost takega početja. V taki brezbrižnosti, ki večkrat veje skozi občinske seje, niso ogrožene samo ključne vrednote in javni interes, temveč kaj hitro tudi osnovne človekove pravice. 

Zato ni čudno, da vaščane Mlina upravičeno skrbi, kaj bo naredila južna obvoznica iz njihove vasi. Saj od uničenja Betinske soteske ni bilo nobenega dobrega zgleda in bistvenega premika. Lokacijski načrt še vedno pripravlja ista oseba, ki je odgovorna za večino blejskih problemov v zadnjih desetletjih. 

K temu lahko dodamo stihijsko razpršeno gradnjo, ki se nadaljuje v okolici večine vasi, celo tam, kjer je doslej ni bilo, na sami obali jezera nad proble-matično prenovljenim Justinim rajem v osredju in ospredju Prešernovega raja. 

V središču Bleda, v osrednjem parku se prodaja stavba TVD Partizan. Sprašujemo se, kako je mogoče, da je edini telesno kulturni in kulturni objekt, ki pripada društvom in vsem prebivalcem Bleda, naprodaj in to celo brez njihove vednosti, kaj šele soglasja. Kaj ga Športna unija ni pridobila samo pod pogojem, da skrbi za njegov prvotni namen? 

Ker smo že pri kulturnih domovih ne morem mimo situacije v Zgornjih Gorjah, moji rojstni vasi, v kateri nameravajo sredi »farovškega sadovnjaka« zidati »novo pošto«, ki mu danes pravijo »večnamenski objekt«, prostoren Gorjanski dom pa zraven propada. Modrost ni ogrožena, dokler ni narejen ponaredek, pravijo stari modreci. Za nameček pa nameravajo prodati še staro občino, stavbo krajevne skupnosti, v kateri je pošta podnajemnik. Krajevna skupnost pa naj bi se preselila na podstreho nove pošte. Lokalna samouprava kot »nekakšen podnajemnik v podstrešni sobici« bi s tem dosegla najnižjo točko v zgodovini Zgornjih Gorij. Velika stara občina, ki je nekoč segala od Save na Jesenicah preko Blejske Dobrave do Triglava in v kateri je bilo že leta 1879 ustanovljeno prvo kulturno društvo, bi na pragu sanj o samostojni občini postala samo še spalno naselje, tik preden utone v kratko spanje pravičnega in dolgo nespečnost nepravičnih. 

V ureditvenem načrtu, ki smo ga pred nekaj leti izdelali s Fakulteto za arhitekturo in v katerem so bile Gorje prepoznane kot ena od prostorsko najbolje obdelanih vasi v Sloveniji, smo jasno zapisali, da se zaradi ohranitve centralnih funkcij naselja stavbi Stare občine in Zadruge ne smeta odprodati. Naredili smo več različic, kako najbolje povezati novo pošto s prenovo Gorjanskega doma. Zaradi »denacionalizacije«, ki so jo sami, to je sedaj že jasno, nerazumno dolgo vlekli, so nas dobesedno prisilili, da smo majhen objekt pošte rahlo ločili od Gorjanskega doma, vendar tako da je večji del sadovnjaka z vsemi razgledi še vedno ostal kot vrednota. Na večjo spremembo nismo pristali, zato je ureditveni načrt mimo naše volje spremenil nekdo drug in velik večnamenski objekt narisal na sredo sadovnjaka. Nerazumno so povečali tudi telovadnico, tako da ima neprenovlje-na šola zraven že sedaj velike težave z vzdrževanjem. Edina sled blokiranega ureditvenega načrta v stvarnem prostoru je začeta prenova glavnega vaškega trga, ki pa so jo ustavili v trenutku, ko smo že nastavljen pločnik pripeljali do najbolj prometne ceste. Pred znamenjem v Zgornjih Gorjah – kako pomenljivo – se vsak lahko prepriča, če le pogleda pod noge, da je bilo nekomu ljubše, da se otroci skozi Gorje še vedno prebijajo po najbolj prometni cesti, namesto da bi varno hodili po pločniku. Kakšna skrb za najmlajše?

Z novimi načrti na območju Vezenin je ogrožena edina res prava industrijska in poslovna cona Blejskega kota, ki leži na začetku in na robu naselja, tako da težki promet ne vpliva na stanovanja in turistični center. Za spremembo namembnosti iz poslovne v stanovanjsko absolutno ni nobenih strokovnih razlogov, naspro-tno s takim početjem občina z eno potezo ruši dve gospodarski osnovi kraja, pravo industrijo z ukinjanjem tukaj, z novimi apartmaji pa tudi »turistično« na celem Bledu. Kakšna skrb za podjetništvo, ki ga imajo nekateri svetniki vas čas na jeziku. Ali pa nekateri, ki so že pokupili zemljišča v Spodnjih Gorjah, spet nevarno špekulirajo? Češ, ukinimo tu, da bomo bolje prodali tam? To je odgovornost in napaka občine, kajti, če bi bilo jasno, da industrijske cone ni mogoče spreminjati v apartmajsko naselje, bi industrija brez špekulacij našla pravega lastnika, podjetnika z vizijo in bi danes, ko se celo moda vrača k izročilom, s čipkami v dobi čipov, Vezenine spet lahko cvetele. Ne samo nekaj sto delovnih mest, od tega bi lahko živelo nekaj sto blejskih družin. Ker so bile spremembe prevelike in niso bile razgrnjene, se načrti, ki niso v skladu z zakonom, morajo ustaviti. Še enkrat je treba premisliti sama izhodišča in popraviti kar je mogoče popraviti. 
Zato smo zadnjič z upanjem in zaupanjem pozdravili ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, ki si je s svojimi strokovnjaki kljub pozni uri vzel čas za srečanje z Blejci. Veseli nas, da je sprejel pobudo za arhitekturno in urbanistično delavnico, s katero bi bilo mogoče najbolj celovito, učinkovito ter odprto premisliti in naravnati prostorski razvoj blejskega kota. Prednost delav-nice ni samo v tem, da v večplastni prostorski problematiki skozi dialog različnih strok najhitreje pridemo do celovitih rešitev, temveč tudi v tem, ker so zaradi odprtosti procesa rezultati delavnice že usklajeni z lokalnim prebivalstvom. Že vnaprej se veselimo ustvarjalnih uspehov delavnice, saj smo že dolgo pripravljeni. 

Naj se vam na koncu zahvalim za vse kar ste dobrega storili in vam v imenu Odbora za rešitev Save Dolinke in drugih ljudi jasne zavesti in čiste vesti zaželim obilo sreče, zdravja in ustvarjalnega veselja v prihajajočem letu.

 

Uvodno razmišljanje

 

Janko Rožič, Odbor za rešitev Save Dolinke

 
Od prve do druge številke se je obseg naše ZAvesti skoraj podvojil. Kljub temu, da smo prispevke krajšali, kolikor se je le dalo, za kar se seveda vsem opravičujemo, je pred vami še vedno kar zajetno branje. Izjava za javnost Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave še enkrat potrjuje, da “izravnalni ukrepi ne morejo nadomestiti kompleksnosti in unikatnosti obstoječega prostora.“ Dr. Mihael Tomšič, raziskovalec iz Inštituta Jožef Štefan in nekdanji minister za energetiko je s kratko, a natančno analizo v prispevku Doinstalacija HE Moste  ni gospodarna – projektna dokumentacija pomanjkljiva,  pokazal na ključne slabosti ne samo projekta, temveč tudi elektroenergetskega sistema, ki take projekte generira. Kratek stik je prav v razmerju med lokalnim virom in globalnim okvirom. Primer HE Moste kaže, da smo še daleč od  “vzpostavitve preglednih ekonomskih odnosov med podjetji
energetike“, kakor je leta 1997 priporočala Mednarodna energetska agencija. Namesto, da bi storili  “bistven korak v ponovnem vzpostavljanju ekonomskih odnosov, osnovanih na vrednosti“ se tu v nerazumevanju sodobnih ekonomskih zakonitosti ogrožajo temeljne slovenske in evropske vrednote. Dr. Tomšič poudarja, da je “doinstalacija HE Moste razsipanje državnega kapitala z okoljsko škodljivimi posledicami.“ Razvoj? Ne, razkroj! 
 
Je to modrost sožitja? Kako je mogoče prodajati zastrupljen tehnološki bazen z večmetrskim nihanjem gladine kot novo turistično pridobitev Bleda? Mar to ne dokazuje, da jim manjka energetsko – gospodarskih argumentov. Kako je mogoče, razglasiti potopitev doline in uničenje naravnega spomenika za naravovarstveni ukrep? Modrost ni ogrožena, dokler ni narejen ponaredek. Strokovnjaki odbora, ki na to opozarjamo, smo v njihovih zakupljenih oglasih zgolj aktivisti, ki zavajamo. Toda kdo zavaja? Kupljeni oglasi, z videzom pravih člankov v Gorenjskem Glasu, niso samo očitno kršenje zakona o medijih, temveč otipljivi dokaz, da je pri nas mogoče kupiti celo stroko. Oglaševanje? Ne, razglaševanje!
 
Ne samo, da projekt s takim izravnalnim bazenom nima prave gospodarske utemeljitve, kršili so zakon na občinskem svetu in prestopili zakonsko normo v javnem prostoru medijev, na drugi strani pa imamo strokovno utemeljeni in pravno potrjeni naravni spomenik, še enkrat preverjen skozi najsodobnejše evropske naravovarsvene kriterije Nature 2000. Naša država ima enkratno priložnost, da že prepoznano lokalno posebnost med Vrbo in Bledom, dvema ključnima krajema slovenstva, povzdigne na globalno, evropsko in svetovno raven. Naša državljanska dolžnost je, da preprečimo kršenje zakonodaje in ohranimo te vrednote za vse, ki prihajajo. 
 
Dejstvo je, da generator energijo samo generira, šele v naravi se nam energija regenerira, šele stik s celoto celi. Že Prešeren je vedel, že Rikli je videl, pojdimo na izvire, postanimo izvirni, bodimo vestni, bodimo ZA …
 

Uvodnik Zavest 2

 

Spoštovane občanke in občani!

 
V nedeljo, 3. oktobra, se bomo na referendumu odločali o tem, ali bomo ohranili naše okolje zdravo za nas, ki tu bivamo, za goste, ki prihajajo na Bled prav zaradi izjemnih naravnih danosti, in za naše potomce, ki nas bodo znali ceniti le, če jim bomo v tem času zagotovili tisto, kar bodo takrat najbolj potrebovali: čisto okolje in čisto vodo.
 
Referendumsko vprašanje se bo glasilo:
 
Ali ste ZA to, da se ZAVRNE Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled, ki ukinja režim varovanja na povirjih Brje in Piškovica pri Zasipu?
 
ZA                     PROTI
 
Obkrožili bomo ZA zavrnitev Odloka, ker smo ZA ohranitev doline Save Dolinke in naravnega spomenika Brje in Piškovica ter se ne strinjamo z uničenjem doline Brje in nasprotujemo izgradnji umetnega bazena z zastrupljeno vodo.

Odgovori na vprašanja

 

Si bomo brez gradnje jezu res morali svetiti s svečami?

Seveda ne! Gre za povsem nedopustno grožnjo, ki so si jo dovolile Savske elektrarne. Povečanje proizvodnje bi pomenilo samo 3 tisočinke slovenske porabe električne energije, ki nikakor ne morejo bistveno vplivati na preskrbo z električno energijo.

 

Bomo v primeru, da preprečimo uničenje Brja, res morali uvažati drago energijo?

Slovenija že sedaj uvaža električno energijo in sicer precej več, kot bi jo potrebovala. To pa zato, da del električne energije lahko tudi izvozi. Kupuje tam, kjer je cenejša (Avstrija, Hrvaška) in jo prodaja tja, kjer je dražja (Italija). Seveda pa ne smemo pozabiti, da Savske elektrarne niso Karitas. Če bi vložile 72.000.000 evrov, bi tiste 3 tisočinke električne energije poskušale prodati kar najdražje, da bi se jim povrnil ogromni vložek.

 

V Brjeh ne srečamo pogosto turistov. So res pomembne za razvoj turizma?

Glavna prednost celotne doline je prav njena skritost, ki je omogočila, da se je v njej skozi tisočletja ustvarila in tudi ohranila izjemna narava. V Brje trenutno zaidejo le redki turisti, ki raziskujejo okolico Bleda na lastno pest, saj zaenkrat na Bledu ne dobijo o Brjeh nobenih informacij, poti še niso označeni in zaenkrat še ni organiziranih rednih vodenih ogledov.

Ne pozabimo, da tudi v soteski Vindgar ni bilo turistov, dokler krajevni zanesenjaki niso uredili dostopa in poskrbeli za promocijo. In konec koncev tudi ob Blejskem jezeru ni bilo mnogo turistov, ko so se pojavljale ideje o izsušitvi in gradnji opekarne. Kljub temu pa je danes verjetno res vsakomur jasno, da bi bilo uničenje tako Vintgarja kot Blejskega jezera pomenilo nepopopisno barbarstvo, ki ga naslednji rodovi ne bi nikoli odpustili.

 

Bomo v primeru, da na referendumu z glasom ZA ohranimo zaščito Brja, potem pa država vseeno izpelje projekt, ostali brez denarja iz koncesij?

Seveda ne. Kot prvič –Do tega nikakor ne more priti. Država ne more posegati v lokalno samoupravo in samovoljno razveljavljati občinskih odlokov, poleg tega pa ne bi imela nikakršne moralne pravice grobo poteptati jasno izražene referendumske volje svojih državljanov. In kot drugič – Miloščina v obliki 14 milijonov tolarjev koncesijskih dajatev ni nikakršen izraz dobre volje Savskih elektrarn pač pa njihova zakonska obveza, ki se ji nikakor ne morejo izogniti.

O’Connorji obiščejo Bled, 2015

 

Vid Pečjak

 

Gospod Stevan O’Connor iz Dublina je sklenil, da si po dolgih letih trdega dela privošči prijetne počitnice.

Brskal je po turističnih katalogih, a se ni mogel odločiti za nobenega. World Turistic mu je ponujal Španijo, Greek Trade Grčijo, Near East Turism celo Bližnji vzhod, kjer pa še niso prenehali muslimanski nemiri. Potem mu je stari oče Vitus svetoval Bled, pravcati turistični paradiž v majhni alpski deželi Sloveniji. V svojih mladih letih ga je obiskal trikrat, vsakokrat je bil zelo zadovoljen in če bi imel večje dohodke, bi ga še naprej obiskoval.

“Romantično jezero, mir in tišina, prijazni ljudje, čudovito gorsko okolje, zapeljivi izleti v okolico, čudovit zrak, poln kisika, to je Bled,“mu je govoril. “Tam sem srečal svojo prvo ženo Micko, ki je čez nekaj let tragično preminula v prometni nesreči“

Stevan O’Connor se je takoj odločil, da preživi dva tedna na Bledu. Iskal je podatke na internetni strani World’s Turism, toda na svoje začudenje Bleda tam ni bilo. "Zastareli podatki,“ si je mislil in iskal naprej, dokler ni v nekem starenm turističnem prospektu našel Bleda z nazivom "Turistični biser Slovenije“. "Otok bleški, kinč nebeški“, je pisalo.

Brž je kupil vozovnice zase in za svojo družino.

Na letališču Brnik ni dobil nobenih uporabnih podatkov. Videl je kombije hotelov iz Kranja, Kranjske Gore in Bohinja, toda nobenega z Bleda. Zato je poiskal taksi. Vendar nihče ni hotel peljati do Bleda. Končno je le dobil nekoga, ki ga je vzel v vozilo s pripombo: "Ste bela vrana. Katerega turista pa danes še zanima Bled?“ O’Connor ga ni dobro razumel, zato je vprašal: “Zakaj?“ Taksist mu je odgovoril: "Boste videli, ko prideva tja. V mojih mladih letih je na Bledu mrgolelo turistov iz vseh dežel sveta, srečal si
Angleže, Nemce, Italijane, Ruse, a to je minilo. K nam se priziblje kvečjemu kakšen nevednež, ki pa ne ostane dolgo. Ponudil jim je plinske maske. "Vzemite, da omilite začetni šok.

Zavili so levo proti reki z imenom Sava Dolinka. Sprejel jih je neznosen smrad. Voznik je brž zaprl okna, a je bilo prepozno. Tudi maske niso pomagale. Smrad jih je spremljal vse do naselja in kasneje je O’Connor ugotovil, da se je tako zajedel v obleke, da jih je moral prepustiti čistilnici. "Fuj, kako smrdi,“ je potožil desetletni Mark.

"Nekdaj ni smrdelo“, je pojasnil voznik. "Toda kmalu potem, ko so zgradili jez, se je razširil po vsem naselju in le v močnem vetru se letovišče izčisti.“

Zavozili so čez most s kalno, blatno reko, po kateri so plavale kepe blata, zelene oplake alg, vele in druga nesnaga. Iz vode se je dvigala megla. Kasneje so O’Connorjevi videli meglo tudi po vsem turističnem naselju, ponoči jim je vdirala v sobe in lezla v pljuča, tako da so kašljali kot za stavo. V Hotelu Park so jih sprejeli prijazno in opozorili, naj ne odpirajo oken, ker so poslopje obletavali oblaki komarjev. Prvi dan je bilo vse v redu. Nato se je pokvarila klimatska naprava in gospa O’Connor je odprla okno. Komarji
so nemudoma vdrli v sobo in jih vso noč grizli in mučili, tako da niso mogli spati.

"Tega smradu, megle in komarjev ne bom več prenašal,“ je sklenil gospod O’Connor. "Prišel sem na počitnice, da si odpočijem od dolgoletnega dela, zdaj pa vidim, da bi bilo bolje ostati doma na West Endu Dublina, čeprav je to industrijska cona.“

Kljub temu so si s taksijem ogledali jezero. Po površini so plavale rdeče lise jezerskih alg. V daljavi se je skozi meglo videl otok. Turistov niso videvali, le na pletni sta sedela dva Angleža in tožila, da ju je turistična agencija zavedla.

O’Connorjevbi so še istega dne zapustili Bled. Odšli so na Koroško, kjer jim je turistična agencija Karntein obljubila počitnice brez megle, smradu in komarjev.

Doma jih je ded Vitus vprašal: "Kako vam je bil všeč Bled? Ste si odpočili?“

"Ker si bil na Bledu v prejšnjem tisočletju“, je odgovoril Stevan, "ti odpustimo, da si nas povlekel za nos. Toda vedi: Bleda, kot si ga poznal, ni več! Ni več zelene obale, modre vode, čistega zraka, zvezdnega neba in nobenih Mick“.

Aleksander Mežek

 

SRCE NA ELEKTRIKO

Dolgo je reka kopala zemljo
z bistrozeleno deročo vodo
kakor umetnica s svojo roko,
da izklesala je raj pod goro.

Morda že kmalu ne bo več tako.
Vsi, kar pomembnih je, pravijo,
da od lepote koristi ne bo.

Reka naj daje elektriko!

Ko sem bil deček, sem se učil,
dneve in ure ob reki prebil,
čiste lepote od nje se naužil
in še za mojo je pesem izliv.

Morda že kmalu ne bo več tako.
Jutri pred mano bo jezero
in ta dolina bo pod vodo.
Bo verz opeval elektriko?

Naše dežele ponos in obraz,
struge življenja pojoči okras.
Kdor jo pozna, naj pristavi svoj glas,
zdaj je mogoče še čas.

Morda že kmalu ne bo več tako.
Kam bo šel deček po čisto vodo?
Kam bo šel romar po duše zlato?
Bo mar srce na elektriko?

PREIZKUS CIVILIZACIJSKE ZRELOSTI MODERNE SLOVENSKE DRUŽBE

 

Dr. Boštjan M. Turk, docent za francosko književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

 

S prehodom iz industrijske v informacijsko družbo, z zamenjavo političnega sistema in z osamosvojitvijo smo Slovenci napravili bistven civilizacijski korak naprej. Ta korak je pomenil tudi izostritev čuta za nekatere stvari, ki smo jih v času »težkoindustrijskega« socializma sistematično spregledovali. Morda najpomembnejša izostritev čuta poleg smisla za soupravljanje družbe, za parlamentarno demokracijo, je bila izostritev pogleda na ravnanje z okoljem. Nenadoma smo se zavedli, da le to ni dano enkrat za vselej, in da so takšni koraki v smer njegovega opustošenja lahko nepovratni. Premik od pogleda na svet skozi očala »težke industrije« do opazovanja skozi natančen mikroskop informacijske dobe, nas je napravil občutljive tudi za dojemanje čara naših krajev.

Med tiste kraje, ki so po lepoti najbolj zaznamovali slovenstvo, brez dvoma sodi Bled. Bled je prestižen simbol naravne lepote, hkrati pa velika priložnost našega »visoko tehnološkega« turizma. Bled po vsem kar ima, ne pripada samo Sloveniji, temveč je del evropske naravne in duhovne krajine. Ob njem teče reka, ki povezuje mnoge narode, verstva in kulture. To je reka Sava, ki je tako lepa, da so ji pesniki že posvetili svojo besedo in misel. Nepozabna v tej zvezi ostaja zbirka, ki jo je Jože Snoj, Prešernov nagrajenec, posvetil reki Savi »od svita do svita«. Ta Bled in ta Sava sta v enem najobčutljivejših delov sedaj pripravljena za likvidacijo, za potop. Brezdušna birokratska roka, skrita pod imenom »Savske elektrarne« želi izvesti uničenje dela reke in doline, da bi pridobila dodatnih nekaj watov električne energije. Te je dobesedno zasula žlindra, kajti v času težkoindustrijskih  Jesenic so jo sipali v akumulacijsko jezero, ki ga je počasi, a vztrajno zasula. Sedaj nameravajo kvarni učinek žlindre odpraviti tako, da bi poplavili področja v zelenem pasu Bleda. Predlagana pregrada akumulacijskega jeza je samo 200 metrov od igrišča za golf, 1400 metrov od rojstnega kraja Franceta Prešerna in le dobrih 1000 metrov od Bleda. Gre za poseg, ki bi nepovratno pokvaril okolico tistega kraja, na katerega smo Slovenci tako ponosni. Nesprejemljivo je, da se škoda, ki jo je nekdaj povzročilo težkoindustrijsko opustošenje, poskuša sedaj rešiti na tak način, z ekološko skrajno spornim novim akumulacijskim jezerom. To bi pomenilo tudi smrt mnogih rastlinskih in živalskih vrst, od katerih je prenekatera ogrožena ali že na robu izumrtja.

Vprašanje civilizacijske zrelosti slovenske družbe zato je, ali se bo takšnim ukrepom znala zoperstaviti in zavarovati življenjski, duhovni in kulturni prostor Bleda ter ga prihraniti prihodnjim generacijam.

 

 

Gozd v Brju – Zeleni pas Bleda

 

Miro Kapus, univ. dipl. inž. gozd.

 

 

Gozd v Brju – Zeleni pas Bleda  – trajnostni, sonaravni, okolju prijazen turizem in razvoj nasploh

 

V Zaključnem poročilu Biološke inventarizacije bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke Biološkega inštituta ZRC SAZU iz junija 1997 lahko preberemo:»Gozdno združbo rdečega bora in glot z vsemi variantami in razvojnimi fazami je treba v celoti zavarovati kot posebnost v našem prostoru, saj je v Sloveniji razširjena le na tem ozkem območju, ki smo ga raziskovali.« V Brjeh je najbolj razprostranjena in razvita. » Bodoča potopitev bi vendarle uničila zanimive biotope nizkih barij, nekaj zelo zanimivih rastišč rastlinskih vrst, zanimivih gozdnih združb in tudi drstišč nekaterih vrst rib.«

Gozd v Brjeh načrtovalci projekta Modro sožitje obravnavajo zgolj kot »manj pomembno lesno njivo«, prezrejo pa  pomembne ekološke in socialne funkcije, ki jih v krajini opravlja. Zaradi tega je po njihovem mnenju sprejemljivost poplavljenega gozda in njen vpliv na gozdarstvo ocenjen kot zmeren in ne bi nilo več nikakršnih ovir za izgradnjo izravnalnega bazena. Prezrte so predvsem varovalna, hidrološka, klimatska, pestrostna, estetska, poučna, raziskovalna, turistično-rekreacijska funkcija in funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine.

Vse te in še druge funkcije opredeljujejo gozd v Brju kot gozd s posebnim namenom in je sestavni del širšega območja Zeleni pas Bleda. Krčenje gozda za izravnalni bazen bi pomenilo zmanjšanje le tega za »12« odstotkov. Zato ne moremo več govoriti o zmernem, temveč o nesprejemljivem vplivu na gozd in okolje.

Gozdovi v Blejskem kotu okrog Blejskega jezera in širše v trikotniku Dolinka – Bohinjka imajo posebno vrednost za prebivalce in obiskovalce Bleda. Taka vsebina jim je bila priznana že vsaj sto petdeset let nazaj, od časa Riklijevega zdraviliškega turizma naprej. Sprehodi po gozdovih osamelcev okrog jezera in širši okolici so bili, poleg kopanja v hladni vodi in sončenja, sestavni del njegovega znamenitega zdravljenja z zračnimi, sončnimi in vodnimi kopelmi. Večina sprehajalnih poti, ki jih je skoraj 100 kilometrov, je prav iz teh časov. Tudi v Brje in po dolini je vodila povezava z Bledom.

V gozdnem prostoru se nahajajo številne naravne in kulturne vrednote: apnenčasti griči – osamelci, mokrišča in povirja, lehnjakotvorni izviri, habitati redkih in ogroženih rastlin in živali, stara in debela drevesa, kulturni spomeniki, Riklijeva fitnes promenada, ipd.

Gozdarji skupaj z občinskimi strokovnimi delavci pripravljamo Odlok o zelenem pasu Bleda, ki bo posredovan v sprejem občinskemu svetu na eni od jesenskih sej.

Kako pester (na majhni površini – relativno) je vegetacijski pokrov in celotni prostor nasploh tudi v naši občini, nam pove podatek, da je glavnih gozdnih združb in podzdružb več kot osemdeset. Od gozda rdečega bora in glot v Brju (450 m n.v.) do rušja s slečem, slečnikom in macesnom na zgornji gozdni meji, ki je na Lipanci (1850 m n.v.). Zračna razdalja med Brjem in Lipanco je le 15 km.

Lahko si predstavljate občutke tudi okoljsko manj zahtevnega popotnika, ki začne svoj izlet v obrečnem ambientu v Brju. Nadaljuje pot preko Blejske ravnine s prostranimi kmetijskimi površinami do z gozdom poraščenimih osamelcev okrog Blejskega jezera. Povzpne se na Blejski grad. Napreduje preko gozdnate krajine pobočja Pokljuke in se mimogrede ustavi v Pokljuški soteski. Dvigne se na plato visoke planote z obširnimi pokljuškimi smrekovimi gozdovi, ki jih prekinjajo posamične planine. Nadaljuje v svetu ruševja, gorskih travinj, melišč in skalovja na pobočjih nad Pokljuko do Lipance in zaključi s pristopom na najbližje Mrežce, kjer mu ob pogledu na Triglav, južno ostenje Rjavine in 1200 m strmo navzdol ležeče doline Krme dokončno zastane dih! In to v času dobrega pol dneva, po dobrih 25 prehojenih in prevoženih kilometrih.

Skrajni točki v »pestrostnem prerezu« torej prestavljata obrečni ambient v Brju in gorska krajina na Lipanci. Z zalitjem doline bi bil uničen ta izvirni obrečni ambient. Za blejski prostor in za celo občino Bled bi bila to pač prevelika, nedopustna izguba!

Ne s promocijo lažnih turistično- rekreativnih priložnosti, ki jih ponuja Modro sožitje, temveč z urejenim dostopom in izboljšavo in izgradnjo primerne opreme (sprehajalne poti, učna pot, table, klopi, kurišča) bi Brje in celotni »pestrostni prerez« lahko vključili v izvirno okolju prijazno turistično ponudbo Bleda in okolice.

Z referendumom  ZA zavrnitev sprejetih sprememb odloka o zavarovanju mokrišč v Brjeh in Piškovici smo, hočeš nočeš, pristali v vodah prvorazredne lokalne politike. To je čas, ko poleg temeljnih ožjih strokovnih argumentov postajajo vse pomembnejše in odločilnejše celovite strateške presoje.

Ko so pred leti vnovič oživele aktivnosti v zvezi s »sanacijo in doinstalacijo« HE Moste, so se nam  najprej postavljala vprašanja o strategiji rabe tega prostora. Prepričani smo bili, da tako grob poseg v ta prostor enostavno ne sodi. Zavedali smo se naravnih in vtkanih kulturnih vrednot, izvirnih  (ne lažnih) turističnih priložnosti in ne na koncu simbolnega pomena Prešernove »podobe raja«. Menili in upali smo, da ima vsaj približno take načrte s tem prostorom tudi nova Slovenska država. Kar potolaženi smo bili ob  spoznanju, da je ta nova država že v letu 1992 v parlamentu sprejela prostorsko strategijo razvoja, po kateri se Sava Dolinka do sotočja z Bohinjko opredeli kot naravni spomenikBled s širšo okolico pa kot poudarjeno turistično območje. Omenjena strategija naj bi predstavljala obvezno izhodišče za dolgoročno planiranje in rabo prostora.

Tu tiči tudi odgovor na lažno dilemo pri nekaterih: »Ali veljajo ključni strateški argumenti ali gre za goli populizem »amaterskih« naravovarstvenikov?!« Več kot jasno je, da bi z izgradnjo takega izravnalnega bazena, šla zadeva čez rob

Pričakovanja, da bo država spoštovala svoje lastne usmeritve, so se kmalu izkazala kot naivna. Dokončno pa so bila izneverjena z izbrisom Brja ministra Kopača iz predloga za Naturo 2000.

Pri iskanju prepričljivih argumentov je potrebno izhajati iz nekaj temeljnih dejstev:

  1. Poplavitev Brja bi bila velika in nepopravljiva naravovarstvena napaka, kar je jasno iz prejšnjih ugotovitev;
  2. Bled z okolico je najbolj reprezentativen simbol naravne in kulturne dediščine v Sloveniji. Za občino Bled je to dejstvo temeljno razvojno – strateško izhodišče. Samo odločna enotna zavrnitev predlaganega »Modrega sožitja« bi blejske turistične delavce in (temeljnim pogojem celotnega prostora) prilagojeno gospodarstvo nasploh odrešilo pred zgodovinsko zablodo.
  3. Slovenija je država z največjo relativno biotsko raznovrstnostjo (pestrost na majhnem prostoru) in pestrostjo nasploh v Evropi, če ne na zemeljski obli. Za našo državo je to  bistvena primerjalna prednost. Naloge, ki izhajajo iz tega, so varovanje, trajnostni in sonaravni razvoj, iskanje ekonomskih učinkov višjega okoljskega standarda in sprejemljive rabe prostora, kar od nas zahteva občutljiv odnos. Ta raznovrstnost ne more biti le nadležno breme, kot se ta trenutek v pogojih podivjanega kapitalizma mnogokrat kaže, ampak nasprotno, velik izziv in priložnost za državo!

O vseh teh širših razsežnostih se snovalci projekta HE Moste neradi pogovarjajo, če pa se, gre za veliko mero podcenjevanja in cinizma!

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv