Posts Tagged ‘park’

PRIJAVA NEDOPUSTNE GRADNJE VLAKE/CESTE NA STRAŽI NA BLEDU

Bled, 5.3.2017

Če si ogledamo postopek sprejemanja načrta in posega za vlako-cesto na Stražo, ki se ga je občina Bled očitno lotila v letu 2015 in ga brez sodelovanja javnosti dokončuje v tem času, vidimo, da klub opominu Evropske komisije državi in občini glede postopka za južno razbremenilno cesti Bled, ki je prav tako potekal brez sodelovanja javnosti in je s strani komisije zato ustavljen, občina še vedno deluje po svoje, izven zakonitih in pravno legalnih okvirjev, z zlorabo postopka in (prizadete) javnosti.

Blejski osamelec Straža ni le »navaden hrib«, pač pa dejansko in pravno zaščiten z več akti pravnega varovanja, ki jih morajo vsi nosilci javne oblasti na vseh ravneh upoštevati, saj so splošno veljavni in zanje, za vso javnost ter za vsakogar obvezujoči. To zaščito določajo različni dejavniki, med drugim tudi vplivno območje jezera in gradu, ki imata posebno državno zaščito, in Zeleni pas Bleda. Vsa ta zaščita mora biti pri določanju posegov na Straži dejansko in pravno upoštevana. Dejavniki zaščite so enakovredni in vsak mora biti pri presoji vplivov na okolje enakovredno in popolnoma upoštevan.

Pravne zaščite (akti zavarovanja) za območje Straže na Bledu:

Državno zavarovano območje: Blejski grad in hrib Straža nad Blejskim jezerom, naravni spomenik, državni pomen, 1.12.1955 (24.11.2004), UL LRS št. 48/55; id. oznaka 1056 3651, id.z. 3932, id.p. 365;

Naravna vrednota: Straža-nahajališče fosilov, geološko, lokalni pomen; id. oznaka 6369, id.z. 5294;

Naravna vrednota: Straža na Bledu-parkovni gozd, narava, lokalni pomen; id. oznaka 6197, id.z. 304;

Nepremična kulturna dediščina: Bled-Parkovni gozd Straža, kulturna krajina, državni pomen, park, Odločba o zavarovanju Blejskega gradu in hriba Straža nad Blejskim jezerom, UL LRS št. 48/55-159 ; id. oznaka 13107

Kulturna dedišina: Naselbina na Straži, EŠD13073

Kulturna deiščina: Ambient Bleda, EŠD13232

.

Na Straži so dopustni le posegi, ki v naštete dejavnike zaščite posegajo le minimalno in nebistveno.

Straža se nahaja v Zelenem pasu Bleda, ki predstavlja ambientalno okolje Blejskega jezera in Blejskega gradu ter mora kot tako uživati poseben status in tudi zaščito. Gozdovi v tem pasu so gozdovi s posebnim namenom, ki so po Zakonu o gozdovih pred posegi posebej zavarovani. Gozdovi, v katerih je izjemno poudarjena raziskovalna funkcija, funkcija varovanja naravnih vrednot ali funkcija varovanja kulturne dediščine, se razglasijo za gozdove s posebnim namenom(44. člen Zakona o gozdovih). Straža je naravni spomenik državnega pomena (zavarovana poleg Blejskega gradu in jezera), dvakrat naravna vrednota lokalnega pomena (parkovni gozd, fosili) in zaradi svojega Parkovnega gozda Straže kulturna dediščina oziroma krajina državnega pomena. Posegi v njeno okolje morajo biti zato izjeme in do skrajnosti premišljeni.

Gozdovi s posebnim namenom so tudi gozdovi na območjih, ki so zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave (Zakon o gozdovih, 44. člen/3. odstavek). Splošna raba naravnega vira ali naravnega javnega dobra, ki je hkrati tudi naravna vrednota, se lahko izvaja tako, da ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira izvajanja njenega varstva.(44/1 Zakona o ohranjanju narave-ZON-NPB7). Akt o zavarovanju določa zlasti: naravno vrednoto z njenim obsegom in sestavinami; namen zavarovanja; pravila ravnanja oziroma varstveni režim in razvojne usmeritve; določitev načina opravljanja nalog, potrebnih za zagotovitev namena zavarovanja (49/2 ZON-NPB7). Posegi in dejavnosti na zavarovanem območju se morajo izvajati v skladu s predpisanimi pravili ravnanja (54 ZON-NPB7). Upravljanje zavarovanega območja je opravljanje nalog varstva naravnih vrednot in nalog, ki so potrebne za izpolnitev namena, zaradi katerega je bilo območje zavarovano, in so določene v aktu o zavarovanju. (59 ZON-NPB7).

Naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote. Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa zmanjša njen estetski pomen.(64 ZON-NPB7) Lokalne skupnosti sprejemajo programe varstva naravnih vrednot lokalnega pomena na svojem območju. Programi iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z nacionalnim programom. (95 ZON-NPB7). Za vsak plan ali spremembo plana, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni državni organ ali pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti in bi lahko pomembno vplival na zavarovano območje, posebno varstveno območje ali potencialno posebno ohranitveno območje sam po sebi ali v povezavi z drugimi plani, je treba izvesti presojo sprejemljivosti njegovih vplivov oziroma posledic glede na varstvene cilje teh območij. Za plane, ki lahko pomembno vplivajo na območja in je njihov vpliv še potrebno preveriti, se štejejo plani: ki obsegajo ta območja ali bi izvedba plana lahko na njih vplivala in plani, s katerimi se določajo ali načrtujejo posegi v naravo (101a. ZON NPB7). Prav to velja za predvideni poseg oziroma projekt vlake/ceste na Stražo: njegov vpliv na naravo in krajino ni bil ustrezno vsebinsko in postopkovno preverjen, zato je nedopusten.

Ob zdajšnji več kot zadostni odprtosti Straže je s posegom ceste/vlake predvidena nesorazmerno velika rana v njenem strmem pobočju. Dostop na Stražo je preko smučišča več kot zadovoljiv, zato je prometnica tam nepotrebna.

Za popolno ohranitev mreže Riklijevih sprehajalnih poti-sprehajalnih stez kot izvirne dediščine in doživljanja gozda s posebnim namenom (Zeleni pas Bleda), ko so kakršni koli večji gradbeni posegi na dotični površini izključeni, ostaja kot doslej spravilo lesa s traktorjem goseničarjem in ročnim predspravilom edina izbira. Na razvitem zahodu (Avstrija, Švica) podobne probleme rešujejo ali s spravilom s konjem (lahka bremena, spravilo navzdol, kratke razdalje) ali pa s helikopterjem kot sploh najskladnejšo rešitvijo. Od žledoloma dalje, pospravila se izvajajo z nesprejemljivo velikim časovnim zamikom, so prej solidno vzdrževane Riklijeve poti-steze zalomljene, zaraščene, polne sečnih ostankov, porušene zaradi koreninskih izval, in gozdni red je z nepravilno zloženimi vejami v kupe nasploh neprimeren.

Gozd na Straži sodi v gozd s posebnim namenom, v katerem so ekosocialne in javne funkcije gozda izjemno poudarjene ter varovane. Doživljajska vloga gozdnega prostora, ki ga je znal primerno ceniti že omenjeni in tako opevani Rikli, je zaradi zgoraj naštetega močno razvrednotena. Njegovi »nasledniki, novodobni skrbniki«, kaj slabo skrbijo za izvirno dediščino Zelenega pasu Bleda. Mreža Riklijevih poti-stez je zelo gosta in zelo zanimiva, zato mora kot del kulturne in naravne krajine Straže ostati nedotaknjena. Projekt ceste/vlake bi sistem Riklijevih poti-stez v dobršni meri porušil in uničil. S tem bi nepovratno posegel v naravno, zgodovinsko in kulturno dediščino Straže, ki je s svojim zaščitenim parkovnim gozdom kulturna krajina in naravni spomenik državnega pomena. Kot taka predstavlja simbol trajnostnega turizma in ravnanja z okoljem na Bledu, ki naj bi bil svetovni turistični biser, zdaj pa ji grozi nepovratno razvrednotenje okolja.

Projekt vlake/ceste na Stražo je nastal brez sodelovanja splošne in prizadete javnosti, mimo postopkov sprejemanja načrta zanj oziroma brez njega. Trasa za vlako/cesto ne poteka ves čas po isti trasi, kot je potekala stara vlaka, prav tako pa je prevelika (predimenzionirana), iz česar upravičeno sumimo, da gre za poskus trasiranja in gradnje nove ceste in ne gozdne vlake na zavarovani osamelec Stražo. Takšnega posega v starem prostorskem načrtu ni, za nov načrt in projekt/poseg pa nista bila speljana postopka sprejemanja oziroma presoje (oziroma sta bila speljana na pravno nepravilen in nezakonit način). Poleg drugih udeležencev je vsaj javnost tista, ki v tem postopku ni (pravilno in zakonito) sodelovala. Sumljivo je tudi dejstvo, da je nosilec posega občina. Prav mogoče je, da so nosilci občinske oblasti s takim načinom skušali obiti predpise, ki omejujejo rabo narave, okolja in prostora ter načrte in posege na zaščitenem/zavarovanem območju Straže.
Protipravno je tudi stanje »zakoličenja« v naravi, za katerega lastniki niso vedeli, zato to predstavlja nedopusten poseg v lastnino, ki je pravno pregonljiv.

Pristojne prosimo, da temu primerno ravnajo in apelirajo na občino Bled, da ustavi nameravani poseg oziroma protipravno gradnjo. V kolikor tega ne bo storila, bo javnost ustrezno in zakonito ukrepala.

Občina Bled, ZVN OE Kranj, ZGS OE Bled, ZVKDKranj
ARSO, Ministrstvo za okolje in prostor, v vednost Vlada RS, Ministrstvo za javno upravo- Inšpekcija za javno upravo, Računsko sodišče RS, Zavod za kulturo Ljubljana, Zavod za naravo Ljubljana UE Radovljica

SHOD V PODPORO VZPOSTAVITVI PARKA

 

 

1994-2005

Društvo za varstvo okolja Bled vabi novinarje slovenskih medijev, občane in prijatelje Bleda, da svojo pozornost namenijo dogodku /shodu, ki ga načrtujemo v nedeljo, dne 6.11.2016 ob 10.30 uri, ko se bomo zbrali v parku med občino in spodnjim prostorom ob TVD Partizan na Bledu.

Namen shoda je, da na mestu dogodka opozorimo blejsko in tudi širšo slovensko javnost na dogajanje v najožjem središču Bleda. Zasebni lastnik zemljišča, ki je podjetje Taxus&co., je brezobzirno posegel v prostor na način, ki ni skladen niti z občinskimi načrti niti z režimom varstva kulturne dediščine. Celotno zemljišče (površine 2300 m2) je v višini okoli 1m nasul z gramoznim materialom, ga s škarpami razmejil do sosednjih zemljišč in s tem spremenil konfiguracijo / relief terena ter samovoljno spremenil namembnost rabe prostora iz parka v parkirišče, ki ga že neovirano trži. Dobesedno pred občinskimi vrati. Dodati je potrebno, da indici dopuščajo domnevo, da se to ni zgodilo brez predhodnih dogovorov z občinskimi predstavniki oziroma brez njihovega tihega soglasja.

1Pri zemljišču gre za območje TVD Partizan (Sokolski dom), ki obsega 4 parcele, dve od njih je sedanji lastnik pred letom dni kupil na dražbi. Celotno območje je območje registrirane kulturne dediščine EŠD 14172 Bled – Sokolski dom, obenem leži znotraj kulturne dediščine EŠD 13232 Bled Ambient Bleda ter v vplivnem območju spomenika državnega pomena EŠD 24 Bled – Blejski grad. V prostorskih aktih je območje opredeljeno kot območje parka z objekti. In prav parkovne površine na vzhodni jezerski obali, kamor sodi tudi predmetno zemljišče, predstavljajo eno od najbolj prepoznavnih značilnosti Bleda (h katerim štejemo tudi Blejsko jezero, otok, grad, cerkev sv. Martina, gručasta stara vaška jedra, obdana s sadovnjaki, območja vil in starejših hotelov, zelene površine na jezerski obali, gozd na osamelcih okrog jezera, ledeniške morene v okolici jezerske sklede in dolinah Save Dolinke in Save Bohinjke).

V Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je območje Bleda z vidika kulturnega in simbolnega pomena krajine opredeljeno kot pomembno na nacionalni ravni. Opredelitev zavezuje, da se v nadaljnjem prostorskem razvoju varuje, ohranja in vzdržuje naravno ohranjena območja in kulturno dediščino. Brezobzirnost in samovolja lastnika zemljišča je pri poseganju v ta prostor nedopustna in nevzdržna. Najnevarnejša oblika samovolje so prav posegi v prostor, še posebej, ko gre za prostor kulturne dediščine, za katere pa lastnik kulturno varstvenih pogojev in soglasja pristojnega organa ni pridobil.

Primer podjetja Taxus&co ni edini. Iz obdobja zadnjih let naj naštejemo le tiste, ki se nahajajo v doživljajskem prostoru obiskovalcev Bleda.
V Zdraviliškem parku, ki ga ščiti opredeljen status vrtno arhitekturne dediščine, so bila v sklopu saniranja škode, ki je na drevnini nastala po žledolomu leta 2014, odstranjena tudi drevesa, ki niso bila neobnovljivo poškodovana. Nastalo praznino so nadomestili z okrasnimi travami. Izgled vzhodnega dela parka po pretiranem posegu vzbuja asociacijo na oskubljeno kuro.

njivceObčina je na neustrezen in nedopusten način posegla tudi v naravno vrednoto mokrišče Njivice, ki se nahaja v priobalnem pasu v območju zahodno od Vile Bled.

Na Mlinem, čez cesto pri Vili Bled, na pobočju pod zasebnim zdravstvenim zavodom, je občina dopustila, da je lastnik zemljišča v skalno steno posegel na način, da je pridobil prostor za postavitev novih zgradb. Gre za ambientalno zaščiteno območje. V prostoru ostaja »velika rana«.

Za kakšen namen je občina poškodovala naravno vrednoto ledeniška morena v območju otroškega vrtca, ni znano. V prostoru ostaja degradirana morena in preveliko parkirišče pod njo.

Iz okoljevarstvenega vidika pa posebno izstopa problem gospodarjenja z Blejskim jezerom – varovano naravno vrednoto, ki v neločljivi družbi z otokom in gradom uteleša podobo Bleda – svetovno znano turistično destinacijo.

Dejstvo, da je jezero je ledeniškega izvora, torej po svoji izvorni naravi posebno občutljivo za nadaljnji obstoj, zavezuje, da se z njim upravlja in gospodari posebno preudarno in skrbno, skladno z varstvenim režimom. Ohranjanje kakovosti vode ter vodnih in obvodnih ekosistemov ter naravnega okolja je torej vitalnega pomena za dobro stanje jezera.

Čista in prosojna voda v jezeru je tisto, kar vsi pričakujemo od »alpskega bisera« in ne nazadnje kvaliteta, ki omogoča tudi najvišjo kakovostno raven blejskega turizma, na katero pa ima zlasti v zadnjih dveh letih izrazito negativen vpliv prav njegova intenzivnost in masovnost. Ta se odraža tudi v vedno večjih interesih in potrebi po rabi prostora zlasti v območju jezerske sklede, kjer bi moral biti vsak poseg še posebej skrbno načrtovan in premišljen. Člani društva za varstvo okolja Bled smo še posebej zaskrbljeni, ker so se posamezni posegi z negativnimi vplivi na okolje in jezero izvedli čez noč, brez ustreznih dovoljenj pristojnih inštitucij. Posledice so očitne. Poraslost z naravnim rastlinjem je vse manjša, vse bolj pa se razraščata invazivni drevesni vrsti “akacija” in visoki pajesen, kar poleg negativnega estetskega učinka zaradi zmanjšane biodiverzitete vpliva tudi na povečano spiranje hranil v jezero. Ključnega pomena za trajnostno rabo in ohranjanje vodnih virov je, da se intenzivnost turizma prilagodi kapacitetam prostora ter poleg ukrepov, kot so popolna sanacija kanalizacije, ureditev odvajanja meteorne vode ob jezeru, izgradnja čistilne naprave in preusmeritev prometa in parkirišč od jezera, sprejme tudi dolgoročni občinski program za gospodarjenje z jezerom. Akt bo v izredno občutljivem ožjem prostoru pojezerja, s strožjimi določili preprečeval oziroma omejil posege in posamezne dejavnosti z negativnimi vplivi na stanje jezera.

Dobro oz. odlično stanje jezera je nujno za uspešno turistično trženje, kar pomeni, da je potrebno dejavnosti v pojezerju skrbno načrtovati in uskladiti z zahtevo in potrebo po čisti vodi v jezeru. Vplivno območje Blejskega jezera je majhno (>10 km2) in ob primerni infrastrukturni ureditvi razmeroma lahko obvladljivo. Prostorski in ureditveni načrti so ključni dokumenti, ki urejajo prostorsko ureditev in narekujejo intenzivnost izrabe v vplivnem območju jezera.

Zaradi teh razlogov smo pred leti predlagali predstavnikom občine, da se ustanovi strokovna komisija, ki bi s stališča varovanja jezera presojala posege na jezeru in v vplivnem območju jezera. Občina predloga o strokovni obravnavi problematike ni sprejela.

sept-2016-mlinoA se dogaja, da naraščajoče število obiskovalcev Bleda, ki je posebno izrazito v času kopalne sezone in v območju jezerske sklede, povzroča probleme, ki jih občina ne obvladuje. Gre za probleme, ki se navezujejo na rabo vodnih površin, priobalnega območja in vplivnega območja jezera. Občina je s sprejetjem odloka o vodnem režimu pomembno razširila krog uporabnikov vodnih površin, ne zagotavlja pa učinkovitega nadzora nad spoštovanjem tega odloka. Kopanja izven za to določenih lokacij občina ne obvladuje. Parkiranje »na črno« v istih območjih je seveda spremljajoč pojav.

S povečanim obiskom Bleda, ki ga spremlja povečana prometna obremenitev, je vse večji problem zagotavljanje urejenih parkirišč. Pri reševanju te problematike je občina nekonsistentna. Usmeritve za postopno razreševanje te problematike so v OPN jasno opredeljene in določajo največji možen umik prometa in parkirišč izven jezerske sklede. Med drugim se navezujejo na izgradnjo severne obvoznice in področja Seliš. Oboje je praktično v teku. Z lokacijskim načrtom je bilo pred leti določeno večje število parkirišč (čez 200) na Selišah, v zadnjem popravku tega je občina, upoštevajoč želje investitorjev, zmanjšala število na 75.

Na koncu lahko ugotovimo, da gre proces razvoja turistične dejavnosti na Bledu očitno v smeri množičnega turizma, katerega značilnost je prav ekspanzija v prostor. Kolateralna škoda so posegi v prostor in raba prostora, ki je v nasprotju z režimi varstva okolja, naravnih vrednot in kulturne dediščine. Z vidika trajnostnega razvoja, torej v smislu ohranjanja tega prostora tudi za bodoče rodove, je tak razvoj nesprejemljiv.

Na Bledu imamo problem, da nam lokalna oblast ni ravno zaveznik v naših prizadevanjih, ki so usmerjena v spoštovanje varstvenih režimov, ki določajo varovanje, ohranjanje in vzdrževanje naravno ohranjenih območij in kulturne dediščine, saj v tem vidi bolj omejitve in oviro za gospodarski razvoj, manj pa prednosti.

V prostoru Blejskega kota se nam dogaja nekaj podobnega, kot se nam je zgodilo na področju gospodarstva s privatizacijo nekdaj skupne družbene lastnine. Brezobzirni in samovoljni posegi privatnih in kapitalskih interesov v varovani prostor naravnih vrednot, kulturne dediščine in v območja najbolj prepoznavnih značilnosti Bleda, v svojem bistvu niso nič drugega kot prisvajanje javnega dobra. Sebični interesi lastnikov nepremičnin in investitorjev kapitala v prostor, gre za »strateško zanimive investicije«, brezobzirno uresničujejo svoje načrte. Da kot kolateralna škoda njihovega početja v prostoru ostaja degradirana ali celo uničena kulturna dediščina in naravne vrednote jih ne zanima. Svoj osebni interes brezkompromisno postavljajo nad javnega. Utemeljeno se postavlja vprašanje, kako ta trend ustaviti? Kdo ga sploh lahko ustavi?
Ker ohranjanje Blejskega kota z vsemi prepoznavnimi značilnostmi ni le lokalni interes, temveč gre za interes na nacionalni ravni, bi si pri naših prizadevanjih želeli širše podpore in pozornosti.

Društvo za varstvo okolja Bled Bled, 31.10.2016

Miro Kapus, predsednik

 

http://www.delo.si/arhiv/namesto-parka-na-bledu-parkirisce.html

http://www.gorenjskiglas.si/article/20160816/C/160819880/1082/1009/naj-bo-park–ne-parkirisce-

partizan

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv