Posts Tagged ‘orhideje’

Opis naravnih posebnosti na območju Brja, usmeritve za upravljanje in ohranjanje

Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. bio in Miro Kapus, univ. dipl. ing. gozd na podlagi smernic Zavoda za naravo Kranj in Zavoda za gozdove Bled

Na območju Brja se nahajajo naslednje naravne posebnosti pomembne v zvezi z upravljanjem in urejanjem:

a. lehnjakotvorni izviri
b. bazična nizka barja
c. suha travišča
d. gozd rdečega bora in skalne glote
e. rastišče loeselove grezovke
f. rastišče rezike
g. rastišča številnih drugih ogroženih rastlinskih vrst (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.)
h. nekdanja struga reke Save Dolinke

a. Lehnjakotvorni izviri

sodijo med evropsko najbolj ogrožene habitatne tipe. So prednostni habitatni tip omrežja Natura 2000, kar pomeni, da je za uničenje izvira, ki je uvrščen v Naturo 2000 potrebno soglasje Evropske komisije (razen, ko gre za višje interese človekove varnosti in zdravja). Pričakujemo, da bo ob dopolnitvi Nature 2000 v Sloveniji po biogeografskih seminarjih tudi Brje razglašeno za območje Natura 2000. Lehnjakotvorni izviri pri Bledu so bili nekoč nanizani v vencu po terasah Save Dolinke in Bohinjke in nad Blejskim jezerom, vendar so v veliki meri že uničeni zaradi poselitve in paše. Lehnjakotvorni izviri v Brjeh in pri Bodeščah so še edini večji in dobro ohranjeni.

Za nastanek lehnjaka so običajno potrebne vodne rastline, ki spreminjajo kemijsko ravnotežje v vodi in tako omogočijo izločanje lehnjaka. Lehnjak pri Bledu nastaja na poseben način. Voda se s med podzemnim tokom preko plasti jezerske krede nasiti z apnencem, ki se odlaga takoj, ko priteče na površje. Tako nastajajo izredno slikovita slapišča z nizkimi ponvicami in prelivi. Lehnjak se odlaga tudi na suhem listju in vejah, ki padejo v izvir. Taka oblika slapišč in način odlaganja lehnjaka je v Sloveniji poznan le pri Bledu, tako da gre za enkraten pojav v državnem merilu. Zaradi izredne krhkosti lehnjaka ima vsak poseg na najožjem območju izvira že lahko uničujoče posledice.

Dostop v bližino lehnjakotvornih izvirov brez »puščanja sledi« ni mogoč. Nekateri izviri prihajajo na plano že v useku nad potjo, voda se preliva po poti in teče naprej po pobočju. Pri urejanju poti je treba ohraniti pretok vode na obstoječem mestu. Lehnjakove strukture, ki jih ne zaliva voda namreč kmalu počrnijo in se začno zaraščati.

Lehnjakotvorni izviri so zaradi izredne slikovitost ena privlačnejših točk Brja. Krhkost lehnjaka onemogoča prost dostop. Morda bi bilo do njih mogoče speljati dvignjeno pot, iz katere ne bi bilo mogoče stopiti na izvir. Vendar je z odpiranjem dostopa k izvirom smiselno počakati.

b. Bazična nizka barja

so se razvila na terasi pod lehnjakotvornimi izviri. Voda iz izvirov se tu razliva in zastaja. Tako nastaja izjemno naravno okolje, ki je zelo revno s hranilnimi snovmi, zaradi nasičenosti z apnencem pa je bazičnega značaja. V takih posebnih razmerah uspevajo vrste, ki so nanje posebej prilagojene in praviloma redke in ogrožene.

Tudi bazična nizka barja sodijo med habitatne tipe, ki se varujejo preko omrežja Natura 2000. V Sloveniji se pojavljajo predvsem v alpskem, predalpskem in dinarskem svetu. Obstoj barij je odvisen predvsem od vodnega režima. Osuševanje pospeši zaraščanje, obenem pa toliko spremeni življenjske razmere, da uspevanje tipičnih barjanskih vrst ni več mogoče. V Brjeh je bil vodni režim barja pred leti že prizadet z izgradnjo ribogojnice, ki sedaj razpada. Zaradi poglobitve odtoka z barja se je to v najbolj jugovzhodnem delu precej osušilo, čemur je v nekaj letih sledilo intenzivnejše zaraščanje.

Bazična nizka barja so ogrožena predvsem zaradi spiranja gnojil iz kmetijskih površin na terasi nad Brjem, ki so se v zadnjih letih zelo intenzivirale, zaraščanja, sprememb vodnega režima ter hoje ali celo vožnje po njih. Podatkov o spiranju gnojil iz zgornje terase še nimamo, vendar pa se na območju barja zadnja leta precej pogosteje kot prej pojavlja navadni trst, kar bi bil lahko znak za evtrofizacijo (spremenjeno stanje v vodi zaradi gnojil). Zaradi morebitnih sprememb v kemizmu vode bi bilo treba uvesti spremljanje kvalitete vode v lehnjakotvornih izvirih. Prizadevati bi si morali za ekstenzivno rabo kmetijskih površin nad Brjem. Površine barja se počasi zaraščajo. Delno zaradi spremenjenega posega v vodni režim zaradi pred leti postavljene ribogojnice, delno zato, ker so na površinah v preteklosti najverjetneje vsaj občasno pasli ali kosili. Na območju barja bi bilo treba odstranjevati lesne rastline, vendar tako, da se ostalo rastlinstvo na barju ne bi poškodovalo. Barje je bilo zadnja leta vsaj dvakrat poškodovano zaradi vožnje z motornimi vozili. Vožnja v naravnem okolju je sicer prepovedana, vendar bi jo bilo treba tudi fizično onemogočiti.

Rastlinstvo barja, med katerim je tudi loeselova grezovka, je mogoče predstaviti z izobraževalnimi tablami. Hojo po barju bi lahko omejili tako, da bi ob tabli postavili dvignjeno stojišče, ki bi bilo proti barju ograjeno. V prihodnosti bi se barje lahko predstavilo tudi iz dvignjene poti k lehnjakotvornim izvirom.

c. Suha travišča

so v preteklosti gotovo preraščala dobršen del ravnine v Brjeh. Danes zaradi opuščanja paše in košnje zelo hitro prehajajo v preplet grmišč in manjših traviščnih zaplat. Flora suhih travišč je izredno pestra in barvita ter privlačna tudi za obiskovalce. Suha travišča v Brjeh se zaradi opustitve košnje izredno hitro zaraščajo. S tem izginja tudi njihovo pestro in ogroženo rastlinstvo. Zagotoviti bi bilo treba košnjo, morda tudi že odstranjevanje grmovja.

Izredno pestro floro (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.) je mogoče predstaviti s poučnimi in opozorilnimi tablami. Morebitna oprema za obiskovalce naj bo postavljena tako, da odvrača od hoje in zadrževanja izven obstoječih poti.

d.Gozd rdečega bora in skalne glote

Sekundarni borov gozd na aluvialnih nanosih predalpskega sveta. V drevesnem sloju prevladuje rdeči bor, primešana je smreka in ostale vrste, večinoma v grmovnem sloju. Rastišče je obubožano ali degradirano in je bor zaradi svoje skromnosti konkurenčen prehrambeno zahtevnejšim iglavcem in listavcem.

Zaradi slabe rasti drevja gozdna združba nima gospodarskega pomena. Sedanji sestoji so pomembni zaradi varovalne vloge rastišča pred ujmami ( uradno razglašeni varovalni gozd ) in krajinskega izgleda.

Razvil se je na traviščih, nastalih po prenehanju stalnih in občasnih ujm ali pa po prej izkrčenem hrastovem – belogabrovem gozdu. Na teh površinah so včasih pasli živino in delno tudi kosili. S prenehanjem človekovega vpliva se površine intenzivno zaraščajo. Razvoj gre spet v smeri primarnega gozda hrasta, belega gabra in celo bukve. Gozdno združbo rdečega bora in skalne glote z vsemi variantami in razvojnimi fazami je potrebno v celoti zavarovati kot posebnost v našem prostoru, saj je verjetno v Sloveniji razširjena le na tem ozkem območju (spodnji del Save Dolinke). Poleg izredno redkih rastišč zgornje gozdne združbe pa je v Brjeh možno najti še vrsto drugih pogostejših splošno razširjenih združb v predalpskem in alpskem svetu Slovenije:

- na višjeležeči terasi, kjer so že obdelovalne površine, travniki in pašniki je najti ostanke gozdov belega gabra – stadij s hrasti,
– na zaravnicah nižjih teras se mestoma pojavlja bolj ali manj ohranjena združba belaga gabra in
črnega teloha,
– ozek pas terase ob Savi Dolinki porašča vrbovje,
– strme brežine višje ležečih teras sedaj porašča rdeči bor. Sicer pa je to območje toploljubnega grmišča in gozda malega jesena in gabrovca ter bukve in gabrovca.

V Brjeh (tudi izven območja že zavarovanega mokrišča) je gozd s posebnim namenom z zelo poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami, ki jih gozd v prostoru opravlja. Pestrostna – biotopska funkcija, hidrološka, estetska, poučna, raziskovalna, funkcija varovanja naravne in
kulturne dediščine, pri kakovostnem upravljanju seveda tudi turistično-rekreacijska, so najpomembnejše, ob hkratnem dejstvu, da gre za »nepomembno lesno njivo« v proizvodno ekonomskem smislu. V načrtu za gospodarjenje bo potrebno temeljito uskladiti javni in zasebni interes ter določiti obveznosti, omejitve in nadomestila za lastnike gozdov ter omejitve za javnost.

Odlok o gozdovih s posebnim namenom v občini Bled – Zeleni pas Bleda je v postopku sprejemanja.

Zaželena je sedanja raba zemljišč – obstoječi način trajnostnega sonaravnega večnamenskega gospodarjenja z gozdovi (gre za gozd s posebnim namenom z možnimi ukrepi – izrazito malo-površinsko gospodarjenje z dolgo proizvodno in pomladitveno dobo) je mogoč na osnovi predhodnega soglasja pristojne organizacije za varstvo narave. Krčenje gozda ni dovoljeno. Enako pogozditev travnika oziroma pašnika. Hkrati pa je potrebno preprečevati spontano zaraščanje teh površin. Ne sme se posegati v obrežno vegetacijo (redčiti, sekati, saditi). »Okoli pravno zavarovanega mokrišča je brez odločbe Zavoda za gozdove in pisnega mnenja občinske komisije prepovedana katerakoli dejavnost poseka (tudi sanitarnega), odstranitve drevnine, odlaganje začasnih deponij zemlje ali gnoja, izkopavanja in zasipanja terena (še posebej z odpadnim materialom). Pri negi gozda ob poteh je potrebno biti pozoren na drevesa posebnih oblik. Pomembna je nega vsebinsko in vertikalno bogatega gozdnega roba. Gozdna proizvodnja (gojenje,varstvo, posek, še zlasti spravilo) se izvaja pozimi (zmrznjena tla) oziroma v suhem, ko je tudi obiskovalcev manj.« Preprečevanje neskladnih, neusklajenih dejavnosti  primer dobre prakse:

Lastnik gozda je posekal drevje na pobočju iz lehnjaka, neposredno nad mokriščem. Z običajnim spravilom lesa s traktorjem, kjer bi vlačil debla preko lehnjaka in navzdol čez mokrišče, bi povzročil nepopravljivo škodo. S pravočasnim posredovanjem Društva za varstvo okolja Bled in s pomočjo ozaveščenih občanov smo les ročno spravili navzgor, stran od mokrišča. Nastali položaj na terenu smo uspešno razrešili. Ostalo pa je vprašanje vsaj minimalnega, simboličnega nadomestila lastniku za omejitev pri gospodarjenju (dodaten razrez lesa, več kala, zahtevnejše in dražje spravilo). Lastniku je pripadla skromna državna gozdarska subvencija. Državna in lokalna naravovarstvena nadomestila žal še niso urejena.

Ker je nahajališče gozdne združbe na prvi obsavski terasi in se različne razvojne faze gozda (mladovje, letvenjak, drogovnjak, debeljak, raznodobni gozd) razprostirajo neposredno ob poti, je najprimernejše mesto za postavitev informacijske table na ostrem desnem ovinku, kjer se dovozna
pot spusti po pobočju Brja v dolino.

Sicer pa je mesto za postavitev informacijske table s predstavitvijo še ostalih gozdnih združb, gozda v celoti in gozdnega prostora nasploh na samem vhodu v dolino. Posamezne gozdne združbe po potrebi lahko predstavimo z označevalnimi tablami neposredno ob poti.

e. Rastišče loeselove grezovke

Loeselova grezovka sodi med kukavičevke ali Orchidaceae, ki jih kot njihove večje iz cvetličarn poznane sorodnike radi imenujemo kar orhideje. Je majhna, do 20 cm visoka in med ostalim barjanskim rastjem težko opazna rastlina. Ima dva bleščeča suličasta lista. Cveti od maja do junija. Na steblu požene do deset majhnih, rumenkastih cvetov. Suho steblo z okroglimi vretenastimi plodovi se pogosto ohrani do naslednjega cvetenja.

Grezovka je tipična rastlina bazičnih nizkih barij. V Sloveniji je poznanih okoli dvajset nahajališč. Na Gorenjskem raste grezovka v Brjeh pod Bregom in pri Podhomu. Rastišče v Brjeh je eno močnejših, saj na njem običajno požene okoli dvajset rastlin. Obenem pa število rastlin kaže na izredno ogroženost grezovke, ki je enako kot lehnjakotvorni izviri prednostna vrsta, ki se varuje preko omrežja Natura 2000.

Zaenkrat rastišče še ni neposredno ogroženo zaradi zaraščanja. Enako kot za barje velja, da je treba fizično preprečiti dostop z motornimi v ozili v bližini in na rastišču. Rastišče bi lahko ogrozilo tudi povečano teptanje ruše zaradi obiskovanja in iskanja rastline. Iz tega razloga bi zelo hitro lahko
prišlo do nenamernega uničenja rastišča. Nabiranje že manjšega števila rastlin, bi lahko pomenilo lokalno izumrtje vrste. Ohraniti je treba obstoječi vodni režim na rastišču.

f. Rastišče rezike

Rezika sodi v družino travam podobnih ostričevk (Cyperaceae). Je trajnica z močno koreniko in pritlikami. Značilni zanjo so okrog 1,5 cm široki in do 2 m dolgi listi. Prepognjeni so v obliki črke V, po robovih in pregibu pa so ostro žagasto napiljeni. So modro zelene barve, njihova konica se prevesi. Del listov prezimi, tako da lahko reziko opazujemo preko vsega leta. Cvetoče rastline najdemo od junija do avgusta. Na do 1,5 m visokih cvetnih steblih zrastejo majhni rumeno rjavi cvetovi združeni v latasta socvetja. Sijoči temno rjavi plodovi so veliki kot proso. Rezika za svoj obstoj potrebuje apnenčasto podlago in veliko vode.

V Sloveniji je poznanih približno dvajset nahajališč te ranljive vrste. Večina jih je v okolici Bleda, vendar gre pogosto le za nekaj kvadratnih metrov velike površine. V Brjeh je eno največjih rastišč rezike v Sloveniji, kjer vrsta prerašča nekaj arov veliko površino. Rastišče se nahaja na dnu doline, v nekdanji strugi reke Save Dolinke. Gosti sestoji rezike tvorijo habitatni tip karbonatnih nizkih barij, ki ga Direktiva o habitatih uvršča med prednostne habitatne tipe Nature 2000.

Veliko grožnjo rezišču predstavljata potencialni dotok gnojil s kmetijskih površin na zgornji terasi in zaraščanje. Na rastišču bi bilo smiselno postopno in ob monitoringu vitalnosti rezike ter prisotnosti ostalih vrst uvesti tradicionalno rabo, to je košnjo rezišča za konjsko krmo. S tem bi preprečili počasno zaraščanje, morda pa bi košnja prispevala tudi k zmanjševanju številčnosti trsa, ki se je zadnja leta začel pojavljati med reziko. Na rastišču je treba ohranjati nespremenjen vodni režim. Vrsta je zaradi robustnega habitusa in mnogo številčnejše populacije sicer manj ogrožena zaradi ogledovanja rastišča kot loeselova grezovka, vendar pa prosta hoja po rastišču ni sprejemljiva.

Rastlina je zanimiva zaradi imena, povezanega z obliko listov, posebnosti rastišča, evropske ogroženosti in iz etnobotaničnih vidikov. Smiselna je predstavitev s samostojno tablo, obenem pa tudi zavarovanje rastišča, kot je opisano pri bazičnem nizkem barju.

g. Rastišča številnih drugih ogroženih rastlinskih vrst (npr. moknati jeglič, črnikasti sitec, brstična lilija, močvirski meček, navadna mastnica, več vrst orhidej itd.)

Brje je zelo raznoliko. Tu najdemo zelo vlažna, barjanska območja, travišča, grmišča, gozd, izvire, reko. Temu sledi tudi zelo pestra flora s številnimi ogroženimi ali zavarovanimi vrstami. Brje je del Botanično pomembnih območij Slovenije. Obiskovalce Brja po dosedanjih izkušnjah iz vodenih ogledov posebej pritegnejo prej naštete vrste. Moknati jeglič je spomladi s svojimi rožnatimi cvetovi med temno zelenimi šopi črnikastega sitovca izredno markanten. Sledijo mu belo rdečkasti cvetovi razmeroma številčne močvirnice. Kasneje pa so zanimiva predvsem travišča s številnimi orhidejami, močvirskim mečkom in posameznimi brstičnimi lilijami. Običajnega obiskovalca privlačijo predvsem rastline z velikimi, barvitimi cvetovi, ne glede na njihovo redkost ali ogroženost. Mesojeda navadna mastnica je vrsta, ki je posebej primerna za razlago ekstremnih življenjskih pogojev na barjih. Je precej pogostejša od loeselove grezovke, ima barvite cvetove, predvsem njen način dodatne prehrane pa v obiskovalcih zbudi pozornost.

Usmeritve za ohranjanja življenjskega prostora teh vrst so bile že podane pri bazičnih nizkih barjih in suhih traviščih. Vendar pa je večina od ogroženih vrst izredno slikovita in privlačna za nabiranje. V Sloveniji je razmeroma običajno, da se ne trga visokogorskega cvetja. Do izjemnih rastlin nižinskih predelov se tak odnos še ni vzpostavil v zadostni meri. Pri morebitnem načrtovanju povečanega obiska Brja je zato obiskovalce nujno treba obveščati, vzgajati, usmerjati in morda celo pasivno omejevati v gibanju, tako da bo dovolj predelov z ogroženimi vrstami ostalo nedotaknjeno.

Navadna mastnica je v Brjeh razmeroma številčna, vendar pa verjetno tudi ena najbolj zanimivih rastlin za obiskovalce. Prodaja mesojedih rastlin v cvetličarnah lahko spodbudi obiskovalce k izkopavanju in poskusom gojenja mastnic. Morebitna označitev rastline naj ne bo postavljena na mestu, kjer mastnice najbolj množično uspevajo in naj obiskovalce opozarja in odvrača od izkopavanja. V primeru označitve je treba spremljati številčnost rastline in po potrebi odstraniti oznake.

h. Nekdanja struga reke Save Dolinke

Rečna dolina v Brjeh je dovolj široka, da reki omogoča kar nekaj naravne dinamike. Franciscejski kataster tako kaže, da je bil v Brjeh nekoč rečni otok. Nekdanja rečna struga je še danes dobro vidna. Na mestu, kjer pot doseže spodnjo teraso, se začne depresija koritaste oblike, ki se vleče naprej do zadnjih lehnjakotvornih izvirov. Oblika terena še pripomore k nastanku močvirnih barjanskih površin. Zaradi zajezitve HE Moste, ki je ustavila dotok proda, Sava Dolinka danes predvsem poglablja svojo strugo. To vodi v nastanek razmeroma nestabilne desne brežine, ki pa se vendarle ne posipa v tolikšni meri, da bi bilo Brje zaradi tega ogroženo. V veliki meri je preraščena z reziko, upoštevati je potrebno varstvene usmeritve za rezišče.

Nekdanja struga reke Save Dolinke je iz obstoječe poti vse slabše opazna, ker se je med njo in potjo močno razraslo grmovje. Na primernem mestu bi ga bilo smiselno odstraniti in izboljšati pogled na nekdanjo strugo in na rezišče.

Usmeritve za upravljanje in urejanje

Tradicionalna kmetijska raba Brja je skoraj povsem opuščena, travišča in mokrišča se postopno zaraščajo. Lastniki so o režimu zavarovanega območja slabo obveščeni, kontakti med njimi in naravovarstveno službo niso vzpostavljeni. Zaradi odmaknjenosti od naselij je Brje privlačno zbirališče in taborišče različnih skupin, kar povzroča precejšnjo škodo na občutljivih habitatih. Pot je dovolj dobra, da omogoča dostop z vozili, občasna vožnja izven poti pa povzroča zelo veliko škodo na mokriščnih habitatih. Sistematično spremljanje stanja narave v Brjeh še ni vzpostavljeno. V Brjeh bi bilo treba v prvi vrsti vzpostaviti ustrezno upravljanje, za tem ozaveščanje javnosti o naravnih kvalitetah in vedenju v naravi, nazadnje pa tudi ustrezno urejanje in s tem odpiranje prostora za javnost. Upravljanje Brja je predvsem časovno zelo zahtevna naloga. Treba bi bilo vzpostaviti ustrezne kontakte z lastniki in izvajati košnjo oziroma odstranjevanje grmovja. Spremljanje kvalitete vode zahteva določene laboratorijske teste. Upravljanje z območjem bi bilo treba ustrezno predstaviti javnosti, ki jo je treba izobraževati (le tako bo Brje lahko cenila) in spodbujati k varovanju območja. Smiselnost širšega urejanja Brja je trenutno vprašljiva. Obstoječe table so bile že zelo kmalu po postavitvi polomljene in seveda obnovljene. Društvo za varstvo okolja Bled je že večkrat odstranilo smeti iz Brja, kar pomembno prispeva k zmanjševanju smetenja in bolj pozitivnemu odnosu obiskovalcev do narave.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv