Posts Tagged ‘ogrožene vrste’

Cvetje v Brju in Brejah 2

[nggallery id=8]

Cvetje v Brju in Brejah 1

[nggallery id=7]

Živalski svet

Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.

Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.

V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.

Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.

Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.

Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.

Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.

Loeselova grezovka

(Liparis loeselii (L.) L.C.Rich.)

Loeselova grezovka (Liparis loeselii (L.) L.C.Rich.)

Grezovko uvrščamo med kukavičevke ali Orchidaceae, ki jih kot njihove večje iz cvetličarn poznane sorodnike radi imenujemo kar orhideje. Je majhna, do 20 cm visoka in med ostalim barjanskim rastjem težko opazna rastlina. Poleg luskastih listov pri dnu stebla požene še dva bleščeča suličasta zelena lista. Cveti od maja do julija. Na trikotnem steblu se odpre do deset rumeno zelenih cvetov. Suho steb-lo z vretenastimi trirobimi plodovi se lahko ohrani do naslednjega cvetenja. Iz gomolja v zemlji izraščajo kratke nerazvejane korenine. Grezovka uspeva le v posebnih rastiščnih razmerah nekaterih močvirij in prehodnih barij.

V Sloveniji je malo ustreznih biotopov, kjer bi grezovka lahko rasla. Nahajališč, kjer je bila v zadnjih letih tudi najdena, pa je pri nas manj kot dvajset. Karta prikazuje razporeditev nahajališč. Nahajališča označena z nepolnim krogcem lahko smatramo za izumrla.

Na Gorenjskem raste grezovka v Brju, pod Bregom, pri Podhomu in na Rečici. Leta 2000 je bilo na rastiščih v Brju in pod Bregom najdenih po dvanajst primerkov. Dvanajst rastlin na enem rastišču je veliko. Obenem  nam ta številka pove tudi, kako zelo zelo ogrožena in redka je ta rastlinska vrsta. Na Rečici je bil zadnjič leta 1998 najden en sam primerek, tudi pri Podhomu se vrsta pojavlja le s posameznimi rastlinami.

Loeselova grezovka je kvalifikacijska vrsta v evropskem omrežju Natura 2000. To pomeni, da je v interesu Evropske skupnosti, da zanjo določimo posebna varstvena območja. Kot posebno varstveno območje »Barje pri Zasipu – Brje« sta bili opredeljeni, pa kasneje iz političnih razlogov izbrisani, tudi rastišči v Brju in pod Bregom.

Rezika in Loeselova grezovka sta uvrščeni v Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. To je seznam 342 v Sloveniji najbolj ogroženih rastlinskih vrst. Predstavljajo kar 12% naše flore.

Vrste so glede na stopnjo ogroženosti v Rdečem seznamu razvrščene v naslednje kategorije:

Ex (Extinct) – izumrla vrsta

Ex? – domnevno izumrla vrsta

E (Endangered) – prizadeta vrsta

V to skupino sodi 34 najbolj ogroženih vrst. Njihova številčnost upada. Obstaja nevarnost, da bodo izumrle, če se bodo vzroki ogrožanja nadaljevali.

V (Vulnerable) – ranljiva vrsta

Ranljive vrste so sestavni del biotopov, katerih ekološko ravnotežje je občutljivo

že na manjše človekove vplive. Z nepri-mernim poseganjem v biotop lahko te rastline posredno uničimo.

R (Rare) – redka vrsta

Rastline, ki niso neposredno ogrožene, njihovo pojavljanje pa je zanesljivo v največ petih kvadrantih srednjeevropskega florističnega kartiranja (velikost kvadranta je 5,8 x 5,6km; v Sloveniji je 613 kvadrantov) sodijo v skupino redkih vrst.

Viri in karte:

  • Čušin, B. et.all; 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000, rastline, Biol. inštitut ZRC SAZU
  • Martinčič, A. & Sušnik, F.; 1984: Mala flora Slovenije.
  • Wraber, T. & Skoberne, P.;1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. – Varstvo narave 14-15

Viri ilustracij:

  • Dostal, J.; 1989: Nova kvetena ČSSR
  • Krejča, J. & L.Šomšak; 1988: Rastlinski svet Evrope

Pripravila Martina Kačičnik Jančar, 1997, 2004

Zakaj zaščita?

Prof. dr. Alenka Gaberščik, biologinja

 
Dolina in reka ne potrebujeta razlogov za zaščito, že to, da sta tam tisočletja, je zadosten razlog. Posebej zato, ker smo jih do danes večino že spremenili ali celo uničili. Dolina usmerja reko in reka dolbe dolino, skupaj pa ustvarjata razmere za pestro življenjsko združbo. To sožitje je mogoče zaradi neštetih procesov, ki vplivajo na širše okolje. Uravnoteženost ter pestrost procesov in organizmov pa zagotavljata kakovostne življenjske razmere tudi za nas.
 
To, da nekje izgine cvetlica, se večini najbrž ne zdi nič posebnega. Pa vendar to pomeni, da so se njene življenjske razmere spremenile in s tem tudi razmere za druge organizme, vključno s človekom. Če pa je ogrožena redka cvetlica, je to klic na pomoč, saj to pomeni, da njeni življenjski prostori izginjajo. Posledice takšnih sprememb se že odražajo v slabšanju kakovosti naših osnovnih virov – zraka, vode in hrane.
 
Pogosto se mi porajajo vprašanja: »Zakaj je treba naravo braniti pred novimi in novimi posegi? Kako to, da se nam zdi vedno večja poraba normalna, čeprav živimo na omejenem planetu z omejenimi viri? Kam neki smo zakopali prastaro vedenje, da lahko spreminjamo in jemljemo le toliko, kolikor se sproti obnavlja?« – »Saj imamo vendar otroke, ki bodo živeli naprej in tudi oni bodo za preživetje potrebovali reke in doline«.

Rastlinstvo in živalstvo Brja

Brje

Odsek Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostomOdsek Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostom je eden najdaljših neokrnjenih odsekov reke Save. Na območju predvidenem za potopitev je reka uvrščena v 1.-2. razred (Kategorizacija voda – pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, Uprava za varstvo narave, 1996). V ta razred se uvrščajovodotoki, ki so na obravnavanem odseku popolnoma naravni, vendar so na gorvodnem odseku ali povirjih zaznani posegi, ki vplivajo tako na morfologijo kot na spremenjene razmere oziroma spreminjanje biotopa na obravnavanem odseku.

Sava Dolinka od Most do Blejskega mostu teče po izjemni dolini, ki je nastala kot posledica obledeniškega in poledeniškega vrezovanja čez čelno moreno Bohinjskega ledenika. To je edina tako nastala rečna dolina v Sloveniji.

Lehnjakotvornih izvirov na Gorenjskem ni veliko. Poseben tip lehnjakotvornih izvirov iz morenskega gradiva pa je v Sloveniji poznan samo iz Blejskega kota. Zaradi posebnih sedimentov ima voda veliko vsebnost kalcijevega karbonata, ki se izloča v obliki lehnjaka takoj na izviru. Nastajajo več deset metrov dolga in zelo slikovita pramenasta slapišča. Zaradi različnih posegov v naravo so lehnjakotvorni izviri ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom še zadnji dobro ohranjeni lehnjakotvorni izviri v okolici Bleda in na Gorenjskem.

Loeselova grezovka (Liparis loeselii)V Brjih in na levem bregu Save Dolinke sta nahajališči loeselove grezovke (Liparis loeselii), ki bi bili s posegom popolnoma uničeni. Loeselova grezovka ima v Sloveniji samo devet nahajališč. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije(Wraber T., P. Skoberne, 1989) jo uvršča v kategorijo prizadetih vrst (E – endangered). V to skupino sodijo najbolj ogrožene vrste. Njihova številčnost upada in ob nadaljevanju vzrokov ogroženosti lahko izumrejo. Tudi po novih bolj natančno definiranih kategorijah ogroženosti rastlinskih in živalskih vrst IUCN (1994) sodi loeselova grezovka v skupino prizadetih taksonov (EN – endangered). To pomeni, da ogroženost vrste ni skrajna, vendar izumrtje glede na opisane kriterije (Č – populacija šteje manj kot 250 zrelih osebkov) grozi v bližnji prihodnosti.

Loeselova grezovka je ogrožena tudi v evropskem merilu. Uvrščena je v Dodatek I – strogo zavarovane rastlinske vrste, Bernske konvencije o ohranjanju evropskih prosto živečih rastlin in živali ter njihovih naravnih habitatov. Direktiva EU  92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore uvršča loeselovo grezovko v Dodatek II, ki našteva vrste, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij (SAC – special areas of conservation).

Rezika (Cladium mariscus)Rezika (Cladium mariscus) raste v obeh zavarovanih povirjih, v Brjih in pri Piškovici. V Sloveniji ima okrog 17 rastišč. Rastišče v Brjih je eno največjih. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je opredeljena kot ranljiva vrsta (V – vulnerable). To pomeni vrsto, ki je sestavni del biotopov, ki so občutljivi že na manjše človekove vplive. Z neprimernim posegom v biotop lahko uničimo tudi te rastline.

Mineralna barja z reziko in vrstami zveze Caricion davaliane uvršča Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore v Dodatek I. Tu so našteti habitatni tipi, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij. Mineralna barja z reziko so opredeljena kot varstveno prioritetni habitatni tip, vendar bi bila ob zgraditvi kompenzacijskega bazena popolnoma uničena.

Celovitega kartiranja habitatnih tipov ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni, vendar pa lahko v tem območju hitro prepoznamo še naslednje habitatne tipe, ki jih Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče  favne in flore uvršča v Dodatek I in jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij:

3140  Trde oligo – mezotrofne vode z bentoško vegetacijo Chara spp.

3240  Alpske reke z obrežno vegetacijo z Salix eleagnos

6210  Polnaravni suhi travniki in grmišča na apnenčasti podlagi (Festuco – Brometalia)

7220* Lehnjakotvorni izviri

* varstveno prioritetni habitatni tip.

Brstična lilija (Lilium bulbiferum)V Brjih je nahajališče zavarovane brstične lilije (Lilium bulbiferum), ki jo je po Odloku o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Ur. l. SRS 1976/15)prepovedano kakorkoli uničevati.

Združba rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris)Na bregovih Save Dolinke med Piškotarjevim mostom in sotočjem s Savo Bohinjko je razširjena združba rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris), ki v Sloveniji v takem obsegu ne raste nikjer drugje(Zupančič M. 1998).

Gozdnogospodarski načrti enote Bled za desetletja 1970-1980, 1981-1990, 1991-2000 gozdove tega območja zaradi njihove varovalne, hidrološke, klimatske, rekreacijske, estetske funkcije in funkcije varovanja naravne dediščine opredeljujejo kot gozdove posebnega pomena, imenovane tudi Zeleni pas Bleda. Gre za gozd kot izrazito mnogonamensko naravno dobrino s pomembnimi okoljetvornimi in sociološkimi ter ne le lesnoproizvodnimi funkcijami in kot takega ga je potrebno tudi varovati.

Na prostoru načrtovanega kompenzacijskega bazena je bilo opaženih 33 vrst, ki so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji  (Varstvo narave 1992/17)  ali pa so zavarovane zUredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. l. RS 1993/57).

Vendar pa vrednost narave ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni le v redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah ter združbah. Dolina ima zaradi izjemnosti, tipičnosti, kompleksnosti, raznolikosti in ohranjenosti izredno vrednost kot celota, saj se varovanje narave vse bolj premika od varovanja vrst k varovanju višjih ekoloških enot, krajin in procesov v njih. Izravnalni bazen bi uničil vse naštete kvalitete območja. Nadomestni habitati nikakor ne morejo nadomestiti kompleksnosti, raznovrstnosti in naravne dinamike tega predela.

Širše raziskave biotske raznolikosti območja niso bile opravljene. Trditev, ki se pojavlja v različnih virih, da je bila največja biotska pestrost flore in favne ugotovljena predvsem na predelu Save Dolinke med Blejskim mostom in Radovljico, je neutemeljena. Podatkov iz študije inventarizacij rastlinstva in živalstva, ki je bila narejena za to območje, ni mogoče strokovno razlagati v smislu biotske raznolikosti, ker so bili zbrani na različno velikih površinah. Povsem pa študiji manjka pomemben aspekt biotske pestrosti, to sta habitatska in genska pestrost.

Uprava  RS za varstvo narave je investitorju poslala dopis (št. spisa 350-01-08/96, 17.10.1997, Predhodni pogoji za izdelavo lokacijskega načrta za sanacijo in doinstalacijo HE Moste s področja varstva narave) v katerem je navedeno, da: ”je izgradnja kompenzacijskega bazena za naravo na tem območju uničujoča.”

Brje po vseh teh argumentih sodijo pod zaščito NATURA  2000, aprila 2004, le nekaj dni pred oddajo predlogov v Bruselj pa jih je takratni minister Kopač izvzel skupaj z Volovjo rebrijo in delom Mure iz seznama NATURA 2000.

 

Dodatek 27.2.2013

Po večkratnih opozorilih in opominih EU je RS potrdila nova območja NATURA 2000, kamor po novem spada tudi Brje. Predlog še ni uradno potrjen, vse pripombe Savskih elektrarn na tem območju so bile s strani ZRSVN strokovno zavrnjene. Vsako zavlačevanje in ponoven izbris bi samo podaljšal neurejeno stanje na področju NATURA 2000 in EU bi poslala nove opomine in celo tožbo. Več o pripombah, mnenjih in odgovorih pa na povezavi:

Poročilo o obravnavi predhodnih mnenj občin in ostalih mnenj na predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000 razgrnjen dne 29.10.2012

Rezika

(Cladium mariscus)

RANLJIVA VRSTA vrsta z rdečega seznama ogroženih praprotnic in semenk Slovenije

Rezika (Cladium mariscus)

Rezika sodi v družino travam podobnih ostričevk (Cypera-ceae). Je trajnica z močno koreniko in pritlikami. Značilni zanjo so okrog 1,5cm široki in do 2m dolgi listi. Prepognjeni so v obliki črke V, po robovih in pregibu pa ostro žagasto napiljeni. So modro-zelene barve, njihova konica pa se prevesi. Del listov prezimi, tako da lahko reziko opazujemo preko vsega leta. Cvetoče rastline najdemo od julija do avgusta. Na do 1,5m visokih cvetnih steblih zrastejo majhni rumeno rjavi cvetovi združeni v latasta socvetja. Sijoči temno rjavi plodovi so veliki kot proso. Rezika za svoj obstoj potrebuje apnenčasto podlago in veliko vode. Uspeva v povirnih močvirjih in ob bregovih vod. V Sloveniji je poznanih 23 nahajališč te ranljive vrste. Večina jih je v okolici Bleda. Karta prikazuje razporeditev nahajališč rezike po kvadrantih srednje-evropskega florističnega kartiranja.

V Brju je eno največjih rastišč rezike v Sloveniji. Ogrožena rastlina porašča tu kar nekaj arov veliko površino. Rastišče je na dnu doline, v nekdanjem mrtvem rokavu Save Dolinke. Rezika v Brju tudi cveti, kar je znak vitalnosti tega rastišča.

Povirna barja z reziko in lehnjakotvorni izviri so prednostni habitatni tip v omrežju Natura 2000. To pomeni, da mora Slovenija najboljših 80% območij, kjer se pojavljajo, opredeliti kot posebna varstvena območja. Podobna povirna mesta v Blejskem kotu so veliko manjša ali pa že prizadeta zaradi črnih gradenj in osuševanja.

Države z uničeno naravo poznajo nadomestne, umetne habitate. So pa to le preproste mlake, trstišča, sproščena nekdaj regulirana rečna obrežja. Novega lehnjakotvornega povirja ni naredil še nihče. Tudi tega, kako presaditi in ohraniti pri življenju dvanajst občutljivih orhidej, ne vemo – nadomestnih sadik ni!

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv