Posts Tagged ‘odbor za rešitev save dolinke’

  • Stran 2 od 2
  • <
  • 1
  • 2

Pričevanja

 

Dr. Albina Alijeski, specialist splošne medicine:

Odločno sem proti potopitvi Brja, ker se bo za vedno uničila prelepa, še neokrnjena narava. Sem proti tudi zato, ker je pričakovati poslabšanje zdravja ljudi, zlasti v vzhodnem delu Bleda, ki je že sedaj ogroženo, saj narašča število rakastih obolenj.
Bled ima zaradi jezera in bližine obeh Sav že sedaj zelo vlažno podnebje in s potopitvijo Brja bi se vlažnost samo še povečala. Prišlo bi tudi do megle in smradu. Zaradi vseh teh klimatskih sprememb bi se občutno povečalo število prehladnih obolenj dihal in revmatičnih bolečin, še posebej pri starejših ljudeh. Najbolj pa se je bati povečanja astmatičnih obolenj, ki so zaradi neprimernega okolja v porastu.
 

Mag. Branko Lubej, dr. med., Gorenjsko zdravniško društvo:

Že zaradi naravne danosti ima blejska kotlina, kar potrjujejo tudi meritve, trikrat večjo vlažnost od ostalih krajev na Gorenjskem. Pri tako povečani vodni površini bi ta še narasla. Prof. dr. Jana Furlan, specialistka alergologinja opozarja, da pri taki vlažnosti naraste število pršic in glivic, katere povzročajo pri ljudeh alergijo – bronhialno astmo. Lokalni zdravniki potrjujemo, da imamo v tem predelu večje število bolnikov z astmatičnimi napadi. Tudi večina zdravnikov na Gorenjskem odsvetuje tako gradnjo, ne samo zaradi navedenih dejstev, temveč tudi zaradi enkratne narave.
 

Judita Mandeljc Kunšič, dr. med.:

Uničujemo naravo, da bi dobili več energije. Z več energije uničimo več narave.
Človek je del narave. Torej uničujemo človeka. UNIČUJEMO SEBE.
 

Prof. dr. dr. Franz Copf:

V modernem svetu, v katerem smo ljudje že zdavnaj porušili mnoga ravnovesja v naravi, nam prav bionika daje možnosti, da z interdisciplinarnimi pristopi odkrivamo skrivnosti narave in nato njene rešitve v prilagojeni obliki uporabljamo v vsakdanjem življenju. To pomeni, da že v osnovi zastavimo razvoj tako, da so negativne posledice za ljudi in naravo kar najmanjše, ne pa da neprestano popravljamo svoje napake.
 

Dr. Branko Brodnik:

Karkoli se zgodi živalim, zelo hitro doleti tudi človeka. Vse v naravi je povezano eno z drugim.
 

Dr. Vito Istinič, Zabreznica:

Dragi Radko, pošiljam ti glasilo pobudnikov referenduma za ohranitev zavarovanja Brja. Glasilo sem natančno prebral in sem tudi kot prej mnenja, da je za tako malo pridobljene energije (3 tisočinke) škoda tako dragocenega habitata in delčka Slovenije, ki je tako majhna in lepa.
 

Marjan Veber, Slovenski Javornik:

Opozarjam vas, da ne nasedajte lepim besedam in obljubam predstavnikov Savskih elektrarn. Sem prebivalec naselja Javornik. Naše hiše ležijo ob reki Savi in ob močnem deževju imamo stalne probleme z zamakanjem naših kleti, kajti Savske elektrarne so ob povišanju jezu v Mostah dvignile nivo vode. S tem pa so povzročili vdor vode v kleti hiš, ki so ob Savi. Ob ponovni nameri povišanja nivoja pregrade smo imeli krajani ogroženih devetih hiš najmanj tri sestanke s predstavniki Savskih elektrarn (prisotni g. Koselj, g. Križanovski, g. Miklavčič).
 
Na vseh sestankih so obljubljali takojšnjo sanacijo poškodovanih hiš, samo da bi dali soglasje za povišanje jezu. Od vseh obljub do danes niso napravili še čisto nič (razen ogleda stavb in vgrajenih sond za merjenje višine vode), čeprav je poteklo že nekaj let.
 
O tem bi lahko napisal še mnogo več, saj imamo številne zapisnike na Občini Jesenice, KS Javornik Koroška Bela, s katerimi lahko dokažemo, da gospodje poznajo samo obljube, kadar gre za njihovo korist. Pri prehodu od besed k dejanjem pa obstajajo veliki problemi in če-ji, samo da se izognejo reševanju problematike, ki so jo sami povzročili.
 

Dušan Merc, pisatelj:

PESMI, KI JIH NE SLIŠIMO
Vstala je narava/ ter se giblje živa/ znane čute kaže/ kar nebo pokriva// In srce umeje/ čudne govorice,/ ki jih govorijo/ zvezde in cvetlice// Kamenje budi se/ in občutke moje/ z mano čuti, z mano/ glasne pesmi poje. (Simon Jenko)
 
Upor majhne skupnosti nasproti velikim in mogočnim (v resnici naivnim in klečeplaznim lokalnim politikom in mogočnemu kapitalu) je vedno osupljiv in vedno vzbuja simpatije in vprašanje, ali je smiselno. Od Davida in Goljata to živi v naši civilizaciji kot dejanje upanja. Kdo ima prednost – kapital ali narava, moč denarja ali moč ljudi, da si ohranijo svoje okolje. Edina možna pot za zaščito narave v blejskem Brju je trenutno žal referendum vseh prebivalcev Bleda.
 

Mojca Kumerdej, pisateljica in publicistka:

Surov poseg v živalsko in rastlinsko tako pestro in edinstveno okolje ni napredek, ampak muljast zapredek, ki ga bodo morali v klimatsko še bolj načeti in negotovi prihodnosti odmotavati naši zanamci. Z vizijo, ki vključuje občutljivost in pozornost do okolja, je energijo iz narave mogoče črpati tako, da najbolj vitalne naravne točke, ki so del naravne dediščine, ostajajo čim manj načete in prizadete, kaj šele opustošene in uničene.
 

Miha Žvan:

Nočemo Brjezera!
 

Franc Žerovc:

Ohranimo!
Zgrešenih posegov v naravo je bilo že dovolj, nekateri pa še sledijo, in to gradnja izravnalnega bazena na Savi Dolinki, kar bi uničilo obstoječo okolico in poslabšalo vremenske ter podnebne razmere Bleda in okolice. Na Bledu traja turistična sezona le nekaj mesecev – če je lepo vreme! Kaj naj ponudimo turistom, da bi jih dalj časa obdržali? Zagotovo bi tak poseg poslabšal razmere in skrajšal čas bivanja gostov. 
Bled živi od turizma, ni pa nobenega sodelovanja organizacij, ki bi jim morali biti n a r a v a in pogoji bivanja prva skrb. Prepričan sem, da bi morali povabiti k sodelovanju širšo javnost in vse obiskovalce Bleda in okolice, ki jim ta biser kaj pomeni.
 

Gerard Drese:

Moje ime je Gerard Drese in sem Nizozemec, poročen s Slovenko od leta 1990. Ko sem se leta 1995 upokojil kot zobozdravnik, sva se preselila v Slovenijo in sedaj stalno živiva na Bledu.
V času osamosvajanja Slovenije leta 1991 sva z ženo storila veliko, da bi bila vaša država priznana s strani Evropske unije. V tistem času je Evropski uniji predsedovala Nizozemska. Pisala sva pisma gospodu Van den Broeku in organizirala obisk enega najpomembnejših nizozemskih novinarjev, da je obiskal Slovenijo in o njej veliko napisal.
Rad živim v tej prelepi deželi s čudovito naravo in zelo dobrimi ekološkimi izhodišči. Seveda sva z ženo zelo zaskrbljena zaradi načrta, da se v bližnji soseščini Bleda zgradi umetno jezero. Oba sva podala svoje podpise v podporo referendumskemu odločanju o tem vprašanju. Bil sem zelo razočaran, ko sem izvedel, da kot nizozemski državljan ne bom mogel sodelovati, čeprav sem v preteklosti toliko pomagal Sloveniji. 
Upam, da ne bosta naš ljubki Bled in okolica v prihodnje uničena!
 

Karel Maselj:

Prebral sem brošuro Modro sožitje in dobil vtis, da je politično nagovarjanje krajanov, naj projekt potrdijo, podkrepljeno z mnenjem osebnosti, ki so na položajih in imajo velik vpliv na javno mnenje. Strokovna in gospodarsko-ekonomska utemeljitev projekta stoji na zelo trhli podlagi in zato menim, da se za posegom skriva ozek interes posameznikov, ki bi ga lahko imenovali energetski lobi in je prepleten s privatnimi interesi na račun splošne družbene imovine. Tako velika naložba za tako majhno pridobitev energije in s tako trajnimi in nepopravljivimi posledicami za naravo, za celotno pokrajino in program turističnega razvoja. Posledice, ki bi
jih polno zaznali šele naši zanamci, so nedopustne. Zato sem odločno proti potopitvi doline Save Dolinke. Prosim občinske svetnike in župana, da preprečijo potopitev, ker bi nas preklinjali vsi naši zanamci.
 

Iva Poličar:

V preteklosti je bil Bled z raznimi gradbenimi napakami močno poškodovan, zato ne smemo dovoliti, da uničimo še tisto, kar imamo. Posebno še prelepo okolico, brez katere Bled ni več tak, kot ga opevajo naši pesniki. Naravo moramo ohraniti, ne samo za turizem, temveč tudi za naše potomce. Odločno sem proti gradnji in zajezitvi Save Dolinke, ker bodo imeli koristi samo mogotci, za
ostalo prebivalstvo pa jim ni mar. Med prebivalci Bleda se govori, da je pri tej gradnji ogromno podkupovanja in izplačanih provizij tistim, ki se zavzemajo za tako uničenje narave.
 

Pavla Zupan:

Naravo zaščitimo kot dragocenost, ki smo jo dolžni ohraniti zanamcem. Na referendumu bom glasovala ZA zavrnitev odloka, ki ukinja zaščito Brja, ker sem proti manipulacijam, ki bi uničile Savo Dolinko. Zagovorniki Modrega sožitja zavajajo občane, gre jim le za lasten dobiček in nikakor niso naravovarstveno usmerjeni, še manj pa bi s svojimi “prispevki” iz koncesije pomagali občini Bled k boljšemu gospodarskemu in turističnemu napredku.
 

Marjan Kalan:

Ste ZA Brje ali proti? Ste ZA to, da so svetniki dolžni spoštovati zakonodajo?
Odgovor ”proti” bi pomenil: ”Zakone prilagodimo dejanjem”
 

 
 

 

Uvodno razmišljanje

 

Janko Rožič, Odbor za rešitev Save Dolinke

 
Od prve do druge številke se je obseg naše ZAvesti skoraj podvojil. Kljub temu, da smo prispevke krajšali, kolikor se je le dalo, za kar se seveda vsem opravičujemo, je pred vami še vedno kar zajetno branje. Izjava za javnost Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave še enkrat potrjuje, da “izravnalni ukrepi ne morejo nadomestiti kompleksnosti in unikatnosti obstoječega prostora.“ Dr. Mihael Tomšič, raziskovalec iz Inštituta Jožef Štefan in nekdanji minister za energetiko je s kratko, a natančno analizo v prispevku Doinstalacija HE Moste  ni gospodarna – projektna dokumentacija pomanjkljiva,  pokazal na ključne slabosti ne samo projekta, temveč tudi elektroenergetskega sistema, ki take projekte generira. Kratek stik je prav v razmerju med lokalnim virom in globalnim okvirom. Primer HE Moste kaže, da smo še daleč od  “vzpostavitve preglednih ekonomskih odnosov med podjetji
energetike“, kakor je leta 1997 priporočala Mednarodna energetska agencija. Namesto, da bi storili  “bistven korak v ponovnem vzpostavljanju ekonomskih odnosov, osnovanih na vrednosti“ se tu v nerazumevanju sodobnih ekonomskih zakonitosti ogrožajo temeljne slovenske in evropske vrednote. Dr. Tomšič poudarja, da je “doinstalacija HE Moste razsipanje državnega kapitala z okoljsko škodljivimi posledicami.“ Razvoj? Ne, razkroj! 
 
Je to modrost sožitja? Kako je mogoče prodajati zastrupljen tehnološki bazen z večmetrskim nihanjem gladine kot novo turistično pridobitev Bleda? Mar to ne dokazuje, da jim manjka energetsko – gospodarskih argumentov. Kako je mogoče, razglasiti potopitev doline in uničenje naravnega spomenika za naravovarstveni ukrep? Modrost ni ogrožena, dokler ni narejen ponaredek. Strokovnjaki odbora, ki na to opozarjamo, smo v njihovih zakupljenih oglasih zgolj aktivisti, ki zavajamo. Toda kdo zavaja? Kupljeni oglasi, z videzom pravih člankov v Gorenjskem Glasu, niso samo očitno kršenje zakona o medijih, temveč otipljivi dokaz, da je pri nas mogoče kupiti celo stroko. Oglaševanje? Ne, razglaševanje!
 
Ne samo, da projekt s takim izravnalnim bazenom nima prave gospodarske utemeljitve, kršili so zakon na občinskem svetu in prestopili zakonsko normo v javnem prostoru medijev, na drugi strani pa imamo strokovno utemeljeni in pravno potrjeni naravni spomenik, še enkrat preverjen skozi najsodobnejše evropske naravovarsvene kriterije Nature 2000. Naša država ima enkratno priložnost, da že prepoznano lokalno posebnost med Vrbo in Bledom, dvema ključnima krajema slovenstva, povzdigne na globalno, evropsko in svetovno raven. Naša državljanska dolžnost je, da preprečimo kršenje zakonodaje in ohranimo te vrednote za vse, ki prihajajo. 
 
Dejstvo je, da generator energijo samo generira, šele v naravi se nam energija regenerira, šele stik s celoto celi. Že Prešeren je vedel, že Rikli je videl, pojdimo na izvire, postanimo izvirni, bodimo vestni, bodimo ZA …
 

Odgovori na vprašanja

 

Si bomo brez gradnje jezu res morali svetiti s svečami?

Seveda ne! Gre za povsem nedopustno grožnjo, ki so si jo dovolile Savske elektrarne. Povečanje proizvodnje bi pomenilo samo 3 tisočinke slovenske porabe električne energije, ki nikakor ne morejo bistveno vplivati na preskrbo z električno energijo.

 

Bomo v primeru, da preprečimo uničenje Brja, res morali uvažati drago energijo?

Slovenija že sedaj uvaža električno energijo in sicer precej več, kot bi jo potrebovala. To pa zato, da del električne energije lahko tudi izvozi. Kupuje tam, kjer je cenejša (Avstrija, Hrvaška) in jo prodaja tja, kjer je dražja (Italija). Seveda pa ne smemo pozabiti, da Savske elektrarne niso Karitas. Če bi vložile 72.000.000 evrov, bi tiste 3 tisočinke električne energije poskušale prodati kar najdražje, da bi se jim povrnil ogromni vložek.

 

V Brjeh ne srečamo pogosto turistov. So res pomembne za razvoj turizma?

Glavna prednost celotne doline je prav njena skritost, ki je omogočila, da se je v njej skozi tisočletja ustvarila in tudi ohranila izjemna narava. V Brje trenutno zaidejo le redki turisti, ki raziskujejo okolico Bleda na lastno pest, saj zaenkrat na Bledu ne dobijo o Brjeh nobenih informacij, poti še niso označeni in zaenkrat še ni organiziranih rednih vodenih ogledov.

Ne pozabimo, da tudi v soteski Vindgar ni bilo turistov, dokler krajevni zanesenjaki niso uredili dostopa in poskrbeli za promocijo. In konec koncev tudi ob Blejskem jezeru ni bilo mnogo turistov, ko so se pojavljale ideje o izsušitvi in gradnji opekarne. Kljub temu pa je danes verjetno res vsakomur jasno, da bi bilo uničenje tako Vintgarja kot Blejskega jezera pomenilo nepopopisno barbarstvo, ki ga naslednji rodovi ne bi nikoli odpustili.

 

Bomo v primeru, da na referendumu z glasom ZA ohranimo zaščito Brja, potem pa država vseeno izpelje projekt, ostali brez denarja iz koncesij?

Seveda ne. Kot prvič –Do tega nikakor ne more priti. Država ne more posegati v lokalno samoupravo in samovoljno razveljavljati občinskih odlokov, poleg tega pa ne bi imela nikakršne moralne pravice grobo poteptati jasno izražene referendumske volje svojih državljanov. In kot drugič – Miloščina v obliki 14 milijonov tolarjev koncesijskih dajatev ni nikakršen izraz dobre volje Savskih elektrarn pač pa njihova zakonska obveza, ki se ji nikakor ne morejo izogniti.

Preprečimo zajezitev Save Dolinke

 

Dr. Jože Štirn, zaslužni univ.prof.

Član Evropske akademije za okolje

Preprečimo zajezitev Save Dolinke, ohranimo prost njen rečni tok in
tako tudi njene dragocene naravne vrednote!
 
Kot se vidi iz naslova, bom v tem prispevku pisal največ o nepopravljivem razvrednotenju rečnega okolja Save Dolinke in nekaterih drugih, zelo resnih problemih, do katerih bi po mojem trdnem prepričanju neizogibno prišlo v primeru dejanske izvedbe projekta “Sanacija in doinstalacija HE Moste“. Pred tem pa moram bralcem, ki še niso dovolj seznanjeni s to zadevo, posredovati nekaj uvodnih informacij. Najprej na kratko o ciljih tega projekta, ki so naslednji:
 
1 – sanacija obstoječega zajezitvenega jezera (delna) in dvig njegove gladine za največ 1.5 m;
2 – hidrotehnična obnovitev obstoječe, 54 let stare jezovne pregrade;
3 – postavitev sodobne strojnice HE Moste II na novi obrežni lokaciji nasproti zaselka Piškovca;
4 – izgradnja ~5 km tunela (∅ ~5 m), vodostana in cevovoda za spust vode od jezu do strojnice;
5 – izgradnja nove jezovne pregrade višine 18.5 m z vgrajeno strojnico HE Moste III ;
6 – formiranje novega zajezitvenega jezera med Piškotarjevim in Blejskim mostom.
 
 
Poleg navedenih investicijskih ciljev in pomembno zvišane proizvodnje električne energije, ta Projekt obeta tudi raznotere druge koristi, naložbe in dejavnosti, ki naj bi po potopitvi omenjenega dela rečne doline in sedanjega naravnega spomenika Brje, nenavadno pomembno prispevale k izboljšanju okolja na ožjem območju s formiranjem “novih vlažnih biotopov“, urejenostjo lepo nasutega terena ob jezeru, odpravljanjem smeti, kosovnih odpadkov ipd.. Novo zajezitveno jezero in preostanki ravninskeg terena (pretežni del doline, ki ne bi bil potopljen, so namreč strma in skorajda neprehodna gozdnata pobočja in navpične konglomeratne stene), naj bi omogočili tudi neslutene turistične, rekreacijske in izobraževalne možnosti, ki bi lahko pomembno razširile turistično ponudbo Bleda. Najbolj blagodejni učinek izgradnje izravnalnega bazena, (kot je v Projektu to zajezitveno jezero poimenovano), na katerega se nestrpno čaka že od l.1952, pa investitor in njegovi zvesti zaščitniki na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo vidijo v tem, da bi jezero umirilo hidrološka nihanja Save, vse tja do HE Mavčiče in tako ublažilo kritične erozijske procese (kar pa je samo delno res!). Spričo omejenega prostora v “Zavesti“, na tem mestu teh zadev nebom mogel komentirati, bom pa29/9/04 zvečer ob diapozitivih tudi otem predaval na Gozdni upravi Bled.Sploh pa se mi za te teme zdi škoda vašega in mojega časa, ker menim, da so bolj puhlice za pridobivanje prijateljevProjekta, kar me sem in tja spominja že na kakšno burko. Se bom rajši posvetil utemeljevanju mojega trdnega stališča, da je načrtovana zajezitev Dolinke, ne glede na pričakovane gospodarske učinke, enostavno nedopustna.
 
 
 
(pripis k sliki) Položaj spornega odseka Dolinke in naravnega spomenika Brje v "predsobi" slovenskega alpskega sveta, za katerega smo 1995 ratificirali Alpsko konvencijo, njenih določil in priporočil pa se, vsaj v zadevi Save Dolinke ne upošteva.
 

Kot prvo v tej zvezi, bom obravnaval skrb za ohranitev naravnega rečnega okolja Dolinke, ki bi nepovratno izginilo v načrtovanem zajezitvenem jezeru, kot zelo majhen, pa vendarle sestavni del celotne Save, upajmo pa, da ne tudi še en vzrok več v nadaljevanju degradacije njenega vodnega okolja. Naj začnem s tem citatom iz monografije Melik A., 1935, Slovenija I.: “Naši kraji so na glasu po tem, da imajo čudovito čiste vode, ki se odlikujejo po modrozeleni barvi, kot jo ima Sava . . . .“ Sam se je takšne še spomnim iz prvih povojnih let, pa ne iz Zelencev, ampak izpod Šmarne gore. Na žalost je ta alpska in naša najdaljša reka takšna samo še od izvira do sredine Jesenic, torej vsega 29 km, oziroma 13 % celotne dolžine Save, ki brez pritokov meri na slovenskem ozemlju 219 km. Nizvodno od Jesenic sledi 6 km neznansko onesnažene reke iz Moščanskega jezera, nato 3 km občasno hidrološko – osiromašenega rečnega okolja v “stari strugi“ ter 4 km “samočistilnega odseka“, skupno torej 13 km degradirane Save. Nizvodno od tega območja, tja do izliva Tržiške Bistrice, torej kakšnih 18 km, je Sava, sicer ne več deviška, vendar še lepa in prav neznatno onesnažena reka, no, z eno zanemarljivo “lepotno napako“ pod izlivom Save Bohinjke, zakaj tako, rajši ne bi povedal. Od tu do hrvaške meje pa je Sava skoraj neprekinjeno grobo onesnažena in degradirana do stopnje, ki je izrečno nesorazmerna, tako s številom prebivalstva, kot z vrednostjo industrijske in agrarne proizvodnje. Ostalo je torej le kakšnih 50 km, oziroma 23 %, več ali manj neprizadetega rečnega okolja.

Spričo takšne, kar malo grozljive podobe, pač ni treba biti ne vem kakšen specialist, ali pa sovražnik elektrarn in razvoja na sploh, da spoznaš in uveljavljaš: STOP za vse posege na Savi, ki bi nepovratno ogrozili njen naravni ekosistem, druge naravne vrednote ali njeno očarljivo lepoto. STOP tudi zato, ker če ne bomo nadaljnih uničujočih posegov preprečili zdaj, jim bodo sledili drugi, dokler Sava ne bo takšna kot recimo Pad. Mora pa se seveda ta STOP pač nekje pojaviti prvič.

(pripis k sliki desno) Investitor prikazuje vlogo nove zajezitve tudi kot okoljsko naložbo, predvsem v smislu omilitve rečne erozije, ki pa je v spodnjem sektorju Dolinke izjemna, pravilo pa so gornji podori, teh pa ne povzroča reka; dobro, da so, ker vračajo reki prod, ki zaradi HE Moste ne pride vnizvodno strugo; tale podor je v Piškovci.

Še posebno dobrodošlo bi bilo, če bi se ta “prvič“ udejanil v zvezi z našo akcijo za ohranitev naravnega toka Dolinke prav v “samočistilnem odseku“, kajti eden izmed poglavitnih razlogov te težnje je vzporedna ohranitev takšnega okolja, ki omogoča vse samočistilne, v največji meri biološke procese. Le-ti imajo za kakovost vode v Dolinki, pa tudi v gornjem delu že združene Save, ogromen pomen. Če bi si, takole za lažje predstavljanje, odmislili samočistilne procese tam, kjer naj bi valovalo novo jezero, bi bila kvaliteta Save, recimo pod Šobčevim bajarjem, verjetno prav tako slaba kot jo imamo v Piškovci, kadar HE Moste obratuje in iz iztočnega tunela bruha sivozeleno godljasto vodo. Investitor in drugi, ki o tej zadevi odločajo, bi se namreč morali soočiti z dejstvom, da v takšnih, grobo onesnaženih in evtrofnih zajezitvenih jezerih kot je n.pr. obstoječe Moščansko in kakršno bi neizogibno in zelo hitro postalo tudi novo načrtovano jezero, samočiščenje, v pravem pomenu te besede, usahne. V takih jezerih se kakovost vode ne izboljša, ampak pokvari; iz jezera teče slabša voda kot je bila tista, ki je vanj pritekla. Celo vsebnost kisika se bistveno zmanjša, ker bakterijski razkroj mrtve organske materije, (uvožene in v jezeru pridelane, pretežno kot mogočna biomasa, predvsem iz ponavljajočega se “cvetenja“ enoceličnih planktonskih alg), porabi  kumulativno ogromne količine kisika.

 

Zato bi sedimenti načrtovanega jezera bržčas ugrabili dobršen del kisika iz Radovne, ki je, še posebno zaradi svojih, izredno bogatih zalog kisika “dobrotnica“ samočiščenja Dolinke. Tudi izgubo teh in drugih dobrodejnih učinkov Radovne uvrščam med težke posledice načrtovane zajezitve. Seveda med prav take posledice štejem tudi že sam pojav jezera, za kar imam kar nekaj tehtnih razlogov, tudi v navezi s fantazmi o njegovi rekreativni in turistični rabi, vendar pa mi razpoložljivi papirni prostor ne dopušča nadaljnih razpravljanj. Zato tudi nimam možnosti, da bi nekoliko pojasnil nekatere strokovne pojme, pač pa predlagam bralcem, ki se posebno zanimajo, da si preberejo spodaj omenjeni članek prof.Tomana, pa jim bo vse to brž precej bolj razumljivo.
 

Četudi čutim, da bosta zdrava pamet in za premnoge Slovence tako značilna ljubezen do narave,
gotovo zmagali, tako kot sta (proti mnogo tršim pritiskom prejšnjega režima) na Soči, Radovni in
drugih nesprejemljivih hidrotehničnih projektih ter da zato do dejanske izvedbe novega zajezitvenega jezera sploh ne bo prišlo, se mi zdi smotrno opozoriti na naslednjo pomembno ugotovitev: v nobenem gradivu in dosegljivih dokumentih ter razpravah o tem Projektu na vseh mogočih ravneh, sploh ne najdem nobene resne obravnave ključnih vprašanj, kakršna sem na kratko pravkar orisal, ker pač v osnovi zadevajo varovanje naravnega rečnega okolja. Za mene je to šokantno in popolnoma nerazumljivo, tudi ironično, kot da je reka postranska reč, četudi bi zajezitev vendar najprej in najbolj prizadela prav naravno rečno okolje ter seveda njegove kopenske sestrice na obrežjih. Najbrž so prav zaradi očitnega ignoriranja “rečnih zadev“ naročeni raziskovalci SAZU pripravili, sicer kar lep katalog flore in favne, ki pa obravnava skoraj izključno le kopenske organizme, izmed vodnih pa le nekatere alge, ličinke žab in enodnevnic ter ribe, dočim bi najpreprostejša verodostojna analiza rečnih združb zahtevala raziskave za najmanj petnajst drugih taksonomskih skupin, ki pa sploh niso obdelane. To pa še ni vse, kajti kot je v svojem članku “Zajezene reke skoraj niso več reke (DELO,7/4/03) prav originalno povedal prof.dr. M.Toman, (predavatelj ekologije celinskih voda in vnet raziskovalec zajezitvenih jezer): “ekologija ni pesniška zbirka rastlin in živali v nekem okolju, ampak zapletena igra, v kateri vsak igra svojo življensko vlogo, tudi tisti, ki ga trenutno ni na odru. Le če to igro pozorno spremljamo, lahko pravilno sodimo o procesih v vodnih okoljih in relevantno odločamo o posegih, ki bodo zdravilni za vse organizme, vključno s človekom.“ Investitor pa “hop“, presodi, (samo na podlagi kataloga prvenstveno kopenskih organizmov ter skoraj brez kakršnihkoli uporabnih podatkov o fizikalno-kemijskih razmerah v kopnih in vodnih biotopih), tako kot je na primer 13/8/04 jedrnato razložil gospod Drago Polak, direktor Savskih elektrarn, v svojem pismu reviji VEČ (DELO): “na podlagi rezultatov meritev, izračunov, popolne biološke inventarizacije . . . lahko trdno  zagovarjamo izbrano rešitev kot edino sprejemljivo z ekoloških in gospodarskih vidikov.“ Torej na takšnih temeljih naj bi prišlo do nepovratne (!) izgube naravnih vrednot tega dela naše, slovenske Save in nenavadne lepote reke, obdane z očarljivo, naravovarstveno nenadomestljivo in že zaščiteno naravo njenih obrežij in širšega zaledja? Ob tem pa, za pomiritev živcev, iz Siddharte (Hesse, 1922): “ Vprašaj reko o tem, prijatelj! Poslušaj jo, kako se ob tem smeje!“
 

Za nadaljevanje teh razmišljanj, ponovimo samoumevnost, da bi prav presoja obstoječih in pričakovanih razmer v rečnem in jezerskem ekosistemu morala predstavljati osrednjo temo vrednotenja vplivov načrtovanega posega, vendar pa tega celo dokumenti, na katerih sloni lokacijski načrt predvidenih posegov, ne obravnavajo. Po tem sodeč, ta aspekt najbrž tudi v nobeni izmed 40-tih specifičnih študij, ki jih je investitor ustvaril, oziroma financiral zunanjim izvajalcem, ni adekvatno obdelan. Težko, pa vendar še nekako razumem Investitorja, da si je, očitno premalo razgledan na dokaj zahtevnem vrednotenju rečnega ekosistema, dovolil tako nekorektne spodrsljaje. Zdi pa se mi seveda nedopustno in graje vredno, da je prav tako ravnalo tudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. No, v tej zadregi vendarle vidim določeno “olajševalno okoliščino“ v tem, da jim tam spričo zelo svojstvene strukture Ministrstva – ker ta namreč “daje streho“ obema: rabi in zlorabi okolja – pač ni lahko krmariti. Sploh pa o naravnanosti Ministrstva v tej zadevi najbolj zgovorno pričajo izjave gospoda ministra Kopača, ki jih je dal 18.avgusta t.l. po radiju A-1; nekaj jih, dobesedno po posnetku, navajam: “ ne glede na to, da mi ta projekt načeloma sicer podpiramo, vendar nima zelene luči, dokler ni spremenjen ta odlok (t.j. odlok, s katerim je l.1998 Občina Bled razglasila Brje za naravni spomenik, op.p.) po pravilni poti . . . po tem je seveda pot projektu odprta.“, pa še tole prikrito omalovaževanje: čeprav seveda tam (v Brju, op.p.) je neka naravna vrednota in malo, recimo hudomušnosti:. . . čeprav je bila (razglasitev, op.p.), eh, eh, tako po kavbojsko, če smem tako malo reči . . . Seveda lahko tako rečete, gospod minister, prepovedano ni, lepo pa tudi ne! 

Tedanjim občinskim svetnikom, ki so, legitimno in prav nič po “kavbojsko“, razglasili omenjeni Naravni spomenik, naravovarstveni zavesti občanov, ki so jih pri tem podpirali in neumorni dejavnosti strokovnjakov Odbora za rešitev Save Dolinke, smo namreč lahko vsi le globoko hvaležni, najmanj za to, da sedaj že več kot štiri leta zadržujejo izvedbo Projekta. Pri tem jih vodi osnovni cilj, da pač novo zajezitveno jezero ne bi potopilo Brja in izničilo njegov status naravnega spomenika. Odboru se moramo zahvaliti dvakrat, kajti na ta način so vzporedno reševali tudi naravne vrednote rečnega ekosistema, njegov vsestranski pomen, vključno njegove  pragmatične funkcije“, kot sem to zgoraj na kratko orisal in vas seveda skušal prepričati v logiko mojega, pa k sreči ne samo mojega stališča, da je projektna komponenta HE Moste nesprejemljiva in nesmotrna ter zato in spričo zgoraj obravnavanih pomanjkljivosti bazičnih dokumentov neizogibno zahteva najmanj popolno obnovitev vseh lokacijskih procedur. Status naravnega spomenika Brje namreč ni edina ovira na poti izvedbe Projekta, kot mislita Investitor in Ministrstvo. Če pa bi na tem vztrajali, bi to seveda vodilo v očitno kršitev določil Zakona o varstvu okolja (2004), Zakona o vodah (2002) in Alpske konvencije (1995).
 

Seveda bo obnovljeni lokacijski postopek zahteval bistveno izpopolnjene bazične dokumente, ki
bodo temeljili na rezultatih adekvatnih raziskovanjih vodnega ekosistema Dolinke in Moščanskega jezera ter vsaj enoletnega, visoko – frekvenčnega monitoringa razmer v fizičnem okolju in v bioloških združbah, kakor tudi na modelskih in eksperimenalnih simulacijah, namenjenih okvirnemu prognoziranju pričakovanih evtrofizacijskih pojavov v načrtovanem zajezitvenem jezeru.

 

Vzorec dna iz tolmuna v "stari strugi", ki kaže debelino plasti mulja na podlagi prej nanesenega drobnega peska

Pred tem pa še nekateri pogledi na Projekt z drugega zornega kota. Bržčas ni nikogar, ki sanacije ne bi navdušeno podpiral, še posebno pa ne med nami “odpisanimi“ iz Piškovce. Mi namreč živimo zraven Save, komaj nekaj metrov nad njenim sedanjim (!) vodostajem in mimogrede rečeno, pri vsakem potresu malo v skrbeh, da bi prišlo do porušenja pregrade in posledičnega premetavanja naših hiš po strugi, medtem ko bi mi, če sploh, surfali na porušitvenem valu. Investitor, pa tudi “odpisani“, smo torej stisnjeni v, ne ravno ljubezenski trikotnik mnogih okoljskih problemov in upravičenih naravovarstvenih nasprotovanj projektu v enem kotu, vprašanj potencialne odgovornosti za življenja in imovino 11 občanov v drugem ter trmastega vztrajanja investitorja na nedeljivi izvedbi projekta po “vse ali nič principu“ v tretjem kotu. Četudi z vsem srcem pripadam strokovnjakom Odbora za rešitev Save Dolinke, ob tejle zmedi investitorju vendarle dobronamerno predlagam, da še naprej išče realno možnost za obojestransko sprejemljivo izvedbo Projekta (saj tehnika zmore vse, mar ne?) in najde pot do dejanskega “Modrega sožitja“. Prav to namreč res vsi potrebujemo, kajti če bo Investitor nepristransko preverjeno dokazal, da sanacija obstoječe HE Moste brez nove zajezitve dejansko ni mogoča ter da zato ne bo mogel uradno zajamčiti varnosti pregrade, sledi nič drugega kot opustitev in razgradnja tega, roko na srce, res starega, zastarelega in okoljsko skrajno problematičnega sistema. V izogib morebitnim nesporazumom pa naj povem, da imam za takšno dokazovanje v mislih zgolj hidrotehnična in sorodna tehnična dejstva. Sklicevanje na pomembnost nove zajezitve za proizvodnjo električne energije, je namreč, ob upoštevanju neprecenljive škode na reki in ob njej ter, po mojem lajčnem mnenju, nesorazmerno visokih investicijskih stroškov), bolj kilav argument.

Večdnevnni tok goste blatne vode iz akumulacije Završnica v "staro strugo" Dolinke je le to masivno prekril z muljem in hitro potolkel vso rečno favno, ki si je opomogla šele po treh letih. To se je zgodilo junija 2000 zaradi nemarnega praznjenja jezera.

Kakorkoli že, trdno sem prepričan, da se bo moralo odločanje o tem, kaj se bo ali kaj naj bi se v tem delikatnem in nenadomestljivem okolju zgodilo:

1) sanacija z doinstalacijo, 

2) samo sanacija

3) opustitev HE Moste,

prenesti iz razmeroma ozkega kroga (Ministrstvo za okolje, prostor inenergijo, Investitor in občinski sveti: Bled, Jesenice in Žirovnica) na višjo raven Republike Slovenije, vendar, kot sem zgoraj že utemeljil, le na podlagi odgovarjajočih analiz in primerno pripravljenih strokovnih dokumentov. Potrebno pa je tudi bistveno več posluha za javno mnenje, domačinov in vseh drugih Slovencev, ki verjamemo, da je, v veliki meri še neprizadeta, prav gotovo pa očarljiva narava Slovenije naše največje bogastvo. Ob podobnih dilemah je pokojni dr. Miha Potočnik, naš legendarni alpinist, pa tudi uspešen borec proti neprimernim akumulacijam na Soči, Idrijci in Radovni, povedal takole modro in lepo: “Soča ni občinska reka, zato o njeni usodi ne more odločati samo ozek krog ljudi. Soča je slovenska reka. Soča je stvar vsakega Slovenca, ki ima o njej pravico povedati svoje mnenje“. Trdno sem prepričan, da bi prav tako povedal tudi o Savi.

Smeti na Moščanskem jezeru in ob njem nudijo kronično odurno podobo; nikjer na petih celinah
nisem na vodah videl takih "pejsažev."

 

 
 

 

Izjava: Boštjan Anko

 

Izjava:
 

Ko so pred dobrega pol stoletja gradili HE Moste, ni nihče protestiral, prednosti in vrednote so bile drugje, besedne zveze ekološka zavest nismo poznali in nihče ni niti slutil, da bo takrat verjetno dobrohoten poseg v naravo prerasel v težko rešljiv okoljski problem. Ta po tolikem času dobiva svoj epilog v Brjah. Čez petdeset let bi se zgodba iz Most ponovila za pregrado v Brjah. Smo se res kaj naučili? 

V tem času smo vendarle spoznali, da je Dolinka v Brju z vsem okoljem, ki ga soustvarja še veliko več kot zgolj izkoristljiva energija. Čutimo, da je prizadeta, kot je, še vedno enkratna vrednota sredi enkratne krajine. V nas se spet prebuja ekološka zavest. Danes nekaj čutimo in nekaj vemo; čez petdeset let bodo vedeli vsi,… če ne bomo molčali.
 

Prof. dr. Boštjan Anko,….

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv