Posts Tagged ‘obvoznica’

Pripombe k sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta za Južno razbremenilno cesto

Posamezniki, Lista za ljudi in prostor ter Društvo za varstvo okolja Bled smo oddali pripombe k predlaganem OPPN za Južno razbremenilno cesto.

Glavni poudarki so:

-nezadostna obveščenost in pomanjkanje dialoga s prebivalci, ki bi bili zaradi gradnje oškodovani (lastniki zemljišč, najbližji sosedje, prebivalci vasi Mlino, Zazer in Betina)

-neprimerna trasa čez Mlinsko polje

-nejasno geološko stanje zemljišč pri priključku na Cesto svobode (Ilovše)

-pomanjkljivo okoljsko poročilo in predlog OPPN, ki v nobenem stavku ne omenja problema širjenja invazivnih tujerodnih rastlin s premiki zemljine, v kateri rastejo

 

v .PDF so shranjene oddane pripombe:

 

Pripombe Lista za ljudi in prostor

Pripombe Društvo za varstvo okolja Bled

Pripombe Ljuba Kapus

 

 

ARHITEKTURNO URBANISTIČNA DELAVNICA

Slavko Ažman, podžupan občine Bled, Lista za ljudi in prostor

Ena od ključnih posebnosti Bleda je, da se tu narava in arhitektura ne samo dopolnjujeta, temveč tudi prežemata in nadgrajujeta. Kako bi izgledal otok brez stavb in grajska skala brez gradu? Tudi v teh najbolj izbranih, simbolnih točkah Bleda arhitektura podeli naravi tisti ključni poudarek.

Dejstvo pa je, da je v preteklosti dostikrat prišlo do prenagljenih in premalo premišljenih odločitev, ki so grobo posegle v ta občutljivi prostor. V Listi za ljudi in prostor smo mnenja, da je na prostorskem področju nujno dolgoročno načrtovanje in ne stalni popravki in posegi v PUP na pobudo posameznih investitorjev in to brez upoštevanja vpliva takih posegov na celoto. Seveda je potrebno upoštevati tudi interese investitorjev, vendar pa morajo biti novi objekti umeščeni v prostor tako, da bodo prispevali h kakovosti življenja na Bledu in ne da bodo prostor trajno siromašili.

Na našo pobudo bo v sodelovanju z občinama Bled in Gorje, Ministrstvom za okolje in prostor v novembru potekala arhitekturno urbanistična delavnica, v okviru katere bodo priznani slovenski strokovnjaki pripravili izhodišča za dolgoročni prostorski načrt obeh občin. Z arhitekturno urbanistično delavnico želimo zaustaviti proces pustošenja blejskega prostora. To je najbolj zanesljiva in hitra pot do kakovostnih splošnih in konkretnih prostorskih usmeritev in idejnih rešitev. Urbanistični, arhitekturni, krajinski, prometni, turistični, pravni, ekonomski, socialni in drugi strokovnjaki delavnice bodo ob sodelovanju najširše javnosti pripravili odgovore na ključne urbanističnih dileme, kot so prenova vaških jeder, ureditev jezerske obale in zmanjšanje obremenitve jezera, določitev območij, kjer so možnosti za razvoj določenih dejavnosti ter ureditev prometa vključno z vprašanjem garažnih hiš, promenade in obvoznic.

Trasa južne obvoznice je v glavnem sicer že določena z državnim lokacijskim načrtom, vendar pa je predviden potek izredno neugoden predvsem za krajane Mlina. Od delavnice pričakujemo konkretne strokovne predloge, ki bodo sprejemljivi za vse občane Bleda – torej tudi Mlinane. Ministrstvo za okolje in prostor se je s takim načinom izboljšanja izvedbe južne obvoznice strinjalo, saj to ne bi pomenilo zamika izvedbe južne razbremenilne ceste. Skupaj s strokovnjaki delavnice bomo občani Bleda in Gorij proučili tudi najprimernejšo traso severne razbremenilne ceste. Šele ko bo izbrana nalokalni ravni, bo država lahko uvrstila v načrt financiranja tudi severno obvoznico, ki bo prometno bolj obremenjena in cenejša od južne. Potrebni sta obe.

Da bo delavnica dejansko upravičila velika pričakovanja je pomembno sodelovanje vseh, ki nam ni vseeno za prostor Bleda in Gorij.
 

 

Četrtek, 22.11.2007 ob 17.00 uri: Sprejem udeležencev s strani županov obeh občin in odprtje delavnice; Posvet: PROSTORSKI VPOGLEDI NA BLEDU IN V GORJAH; Trajnostni razvoj, v katerem so naravne in kulturne vrednote konkurenčna prednost.

Petek, 23.11.2007 ob 20.00:  Predstavitev razvojnih interesov gospodarstvenikov na Bledu in v Gorjah

Sobota, 24.11.2007 ob 20.00: Predstavitve in pogovor: Parki in zavarovana območja, izziv trajnostnega razvoja: Triglavski narodni park in Notranjski regionalni park

Nadaljevanje delavnice bo v času od 10.1. do 13.1.2008

Blejska južna razbremenilna cesta

Na temo »Blejska obvoznica za nadaljnji razvoj blejsko-bohinjskega turizma« je bila na Bledu (22.07.2007) v organizaciji SLS okrogla miza, ki sta se je udeležila tudi danes že bivši minister za promet g. Božič in minister za okolje in prostor g. Podobnik. Po skoraj štiri desetletja trajajočih razpravah okoli blejskih obvoznic je za občane Bleda pomembna ugotovitev, ki je bila izrečena, da sta ob neznosno naraščajočem prometu skozi Bled potrebni obe: tako severna (proti Pokljuki) kot južna ( proti Bohinju). Prednost pri gradnji bo imela južna razbremenilna cesta (JRC), za katero so po zagotovilih g. Božiča sredstva že zagotovljena in naj bi se z gradnjo začelo leta 2009.

 Mediji so o okrogli mizi poročali  in med drugim omenjali, da le krajani vasi Mlino še naprej nasprotujejo JRC. Delov novinar g. Račič je zapisal, da je » Janez Božič zapečatil razpravo o poteku JRC«. Upam, da ta razprava še ni zapečatena . V zvezi z omenjenim nasprotovanjem Mlinanov pa želim določena dejstva pravilno predstaviti.

 Želim poudariti, da Mlinani ne nasprotujemo JRC na splošno, ne strinjamo se le s sprejetim potekom trase skozi Mlino. Vas leži med južnim delom Blejskega jezera in Savo. Večji del vasi leži v bregu, deloma na ilovnatem terenu.Trasa bi vodila tesno mimo stanovanjskih hiš, 27 stanovanjskih objektov bi izločila iz zaselka in vas obremenila s hrupom in emisijami izpušnih plinov, ki so sicer »moteči za turiste in  zavirajo blejski turizem«.Sprejeta trasa bi trajnostno spremenila podobo in bivalne razmere oz. kakovost bivanja Mlinanov na še dobro ohranjenem in mirnem južnem obrobju Bleda. Struktura prebivalstva v vasi je heterogena, prevladujemo pa delavci in kmetje, ki se ukvarjamo z dodatno dejavnostjo – turizmom – imamo tudi turistične kmetije. Načrtovan nerazumen poseg v vaški prostor bi tako obstoj kot tudi nadaljnji razvoj kmečkega turizma v vasi prekinil, saj naši gostje cenijo predvsem mir ter ohranjeno naravno in kulturno krajino, kar jim ta del Bleda doslej še nudi. Blejski turizem niso le hoteli. Turistično ponudbo Bleda popestrimo tudi zasebniki in turistične kmetije.Prostorske odločitve torej ne smejo izstopati na račun obstoja drugih.Iz navedenih razlogov Mlinani seveda še naprej nasprotujemo sprejetemu poteku trase. Potrjena trasa je nenazadnje v posmeh zakonu, ki določa, » da je poseg v prostor in prostorske ureditve treba načrtovati tako, da se omogoča trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč, kakovostne bivalne razmere«.

Mlinani smo pripravili in predstavili različico, ki predvideva drugačen potek trase JRC.  Njena največja prednost je v tem, da ne preseka vasi, temveč se oddalji od stanovanjskih objektov  in se neposredno naveže na cesto, ki vodi do čistilne naprave na Mlinem, kjer je bil z zgraditvijo čistilne naprave ta del obsavskega prostora že razvrednoten. Med cesto in naseljem pa bi se ohranil oziroma odprl prostor za nadaljnji razvoj vasi. Naša različica , ki je bila predstavljena že decembra leta 2003, do danes ni bila upoštevana. Občina, v katere izvirni pristojnosti je urejanje prostora, nam v pisni obliki in na utemeljen način do danes ni obrazložila, zakaj našega predloga ne upoštevajo oziroma ni sprejemljiv.

 Glede na dejstvo, da gre za velik, grob in predvsem dokončen poseg v prostor, se ne bi smelo upoštevati le kriterijev stroke oziroma prometnih meril, temveč v največji možni meri tudi mnenja, pobudo in pričakovanja lokalne skupnosti oz. vaščanov, ki tam živimo. Izviram s kmetije, ki je pred skoraj tristotimi leti v vasi pognala korenine. Razmišljam z zdravo kmečko pametjo in prihajam do spoznanja, da vsa leta, odkar se je intenzivneje pristopilo k projektu (začetkom devetdesetih prejšnjega stoletja!), tako na državni kot na ravni lokalne oblasti očutno ni bilo politične volje, da se upošteva predlog Mlinanov. Vsa leta poslušamo isti odgovor češ, da je trasa potrjena in lokacijski načrt sprejet.Ugotavljam, da so bili vsi z zakoni predpisani in izvedeni postopki, ki so namenjeni javnosti, za nas Mlinane zavajajoči. Svojo ugotovitev bom podkrepil s kronološko prikazanimi izjavami, ki so dokumentirane.

 Že leta 1999 smo na prvem zboru vaščanov , prisotna sta bila tudi tedanji župan g. Malej in takratni predsednik KS Bled g. Bojan Žerovc, Mlinani povedali, da se s potekom južne obvoznice ne strinjamo (zapisnik z dne 15.02.1999).

Leta 2000, t.j.  dve leti pred sprejetjem lokacijskega načrta, je takratni župan g. Malej na seji občinskega sveta (OS – zapisnik 19. seje OS z dne 20.12. 2000) poročal s sestanka, ki ga je imel na Ministrstvu za promet in povedal, «da je minister stisko občanov razumel in če je le mogoče je potrebno temu prisluhniti, v nasprotnem primeru lahko pride do državljanske nepokorščine, kar lahko prinese vrsto zapletov«. Na isti seji je takratni občinski svetnik g. Vinko Golc ( v obdobju 1990-98 blejski župan, od 1998-2006 občinski svetnik) menil, »da če bi upoštevali pritožbo krajanov Mlina, bi traso premaknili na zelene površine. Pod Kozarco je mišljena čistilna naprava – ta danes že stoji- , skoraj nelogična bi bila taka prestavitev, ki za Bled ne bi bila dobra«.

Leta 2002je bila trasa potrjena in sprejet lokacijski načrt. Mlinani smo ugotovili, da naše pripombe, ki smo jih podali kot posamezniki in kot vaška skupnost, niso bile upoštevane. Organizirali smo se kot Civilna iniciativa Mlino in z 213 zbranimi podpisi (od cca. 300  volilnih upravičencev Mlina) še enkrat izrazili večinsko nestrinjanje vaščanov s potrjeno traso.

Leta 2003smo predstavili svojo različico in ko je takratni župan g. Antonič na seji občinskega sveta (OS) povedal, da bo imel sestanek z vaščani Mlina glede obvoznice   (zapisnik seje OS z dne 6.11.2003), že zgoraj omenjeni občinski svetnik g. Golc meni,«da ni potrebno imeti novih sestankov s krajani, ampak naj se čimprej prične z gradnjo, po sprejetem načrtu«.

Ker smo na lokalni ravni naleteli na gluha ušesa, smo se 19.04.2005 obrnili na predsednika vlade g. Janeza Janšo, njegov kabinet je naš dopis odstopil Ministrstvu za promet, ki nam je v svojem odgovoru z dne 12.05.2005 med drugim zapisalo,« da ker gre za spremembo trase obstoječe državne ceste, za katero je že sprejet odlok o lokacijskem načrtu, se mora do spremembe poteka trase opredeliti občina sama. Opozarajamo pa vas, da je v primeru, da prevlada mnenje o spremembi že sprejete trase,… za sporni del ,t.j. del na območju naselja Mlino, ponovno treba iti v postopek državnega lokacijskega načrta , …kar v skladu s predpisanimi postopki časovno pomeni najmanj 3 leta zamika glede na sedanje stanje«. Ta odgovor ministrstva je bil v vednost poslan tudi občini Bled, ki nanj ni odreagirala.

V obdobju, ki je sledilo, smo v medijih lahko prebrali izjave kot;

«Župan g. Jože Antonič opozarja, da je bil lokacijski načrt javno razgrnjen že leta 2001, OS je odlok za gradnjo sprejel 2002: predlog za sprememebo trase je zato prepozen, pa tudi turistični delavci navijajo za čim hitrejšo gradnjo obvoznice« (Delo, 7.01.2005)

»Začetek gradnje obvoznice leta 2009 ni sprejemljiv.Občina ne bo popustila, da bi država spreminjala sprejeto, saj je obljubila začetek gradnje v letu 2007… Tudi zahteve Mlinanov ne smejo biti vzrok za odmik začetka gradnje…« (izjava župana za Gorenjski glas, 8.01.2005)

»…Bled to cesto zelo potrebuje, zato z gradnjo ne moremo odlašati. Pripombe krajanov so sedaj prepozne.Sprememb trase ne moremo pričakovati, ker je odlok že sprejet, časovno pa bi bil to tudi prevelik odmik. Predlog na občinskem svetu ne bo sprejet«.( zapisnik z razgovora župana s krajani Mlina z dne 7.03.2005)

»Nujno je, da ne odpiramo več vprašanja samega poteka trase, kajti to bi bilo zelo neodgovorno in nehvaležno, predvsem pa bi  pomenilo vračanje nazaj za 10 ali celo 15 let. Na tej točki ni več korakov nazaj«.( Blejske novice, 31.08.2007, izjava bivšega ministra za promet g. Božiča na uvodoma omenjeni okrogli mizi).

Če bi bila politična volja, bi v teh letih že prišli do kompromisne rešitve in tudi vsi predpisani postopki v zvezi s spremembo tega dela trase bi bili že zaključeni. V nasprotju z izjavo ministra za promet, »da je zadeva JRC zapečatena«, je za nas Mlinane to še vedno odprt dosje.Iz povedanega je razvidno, da je bila odločitev o poteku trase skozi vas neodgovorna in diskriminatorna. Brezmejno aroganten pa je še danes, ko pišem to pismo, odnos oblasti do lastnikov zemljišč, saj kljub opozorilu, ki smo ga izrekli na omenjeni okrogli mizi in ob navzočnosti obeh ministrov, na naših zemljiščih potekajo aktivnosti, o katerih nas nihče ni obvestil ali zaprosil za soglasje. Gre za način, ki ga poznamo iz nekega drugega obdobja, za katerega sem bil prepričan, da je že del zgodovine in ki je v nasprotju z demokratičnimi načeli, ki so zapisana v naši ustavi. Ocenjujem, da smo v lastni državi izčrpali vse formalne možnosti, da preusmerimo potek trase. Zato bo zanimivo ugotoviti, ali državljanstvo v evropski skupnosti prinaša kakšne prednosti.

 Naj zaključim z upanjem, da bo sedanja občinska oblast zbrala in pokazala vso politično voljo in prisluhnila stiski Mlinanov. Nenazadnje so se tako župan kot občinski svetniki zavezali, da bodo delali v dobro vseh občanov. Skupaj s strokovnjaki lahko poiščemo najboljšo možno rešitev. Še je čas!

 

 

Franc Žerovc

Mlinska c. 15

4260 Bled

tel: 04/ 574 17 04

Obvoznice – odločilne za nadaljnji razvoj Bleda

 

Dani ferčej, univ. dipl. ing. les.  

Bled za svoj nadaljnji razvoj neobhodno potrebuje obvoznice in to v najkrajšem možnem času. To pa ne pomeni, da si lahko privoščimo neustrezne rešitve. Dosedaj smo bili priča kar nekaj takšnim predlogom. O problematiki južne ali mlinske obvoznice ste lahko brali v prejšnji številki Zavesti, o severni, rečiški, pa boste lahko v eni od naslednjih. Trase, ki kljub obstoju boljših možnosti po nepotrebnem uničujejo stoletni razvoj vasi, niso dopustne.

Zato si močno želim, da bo nova občinska oblast zmožna ponovno in z veliko mero pameti pretehtati vse predloge in izbrati tiste, ki so sprejemljivi za ljudi in za prostor, v katerem živimo.

Seveda obvoznice potrebujemo takoj, potrebovali bi jih že pred leti. Kljub temu si je bolje vzeti še kakšen mesec časa za izdelavo optimalnih rešitev, kot pa z zastarelimi in prenagljenimi odločitvami (nemara celo špekulativno 'zlobiranimi') trajno pokvariti edinstveno podobo kraja in/ali nedopustno posegati (grobo zarezati) v občutljivo življensko tkivo blejskih vasi in življenja vaščanov. Kljub nujnosti čimprejšnjega začetka gradnje si bo Lista za ljudi in prostor zato še naprej prizadevala za take rešitve, ki bodo učinkovite in hkrati usklajene s potrebami in možnostmi kraja.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv