Posts Tagged ‘občina bled’

  • Stran 2 od 2
  • <
  • 1
  • 2

Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste – Informacija

He Moste

Andrej Kryžanowski , Ljubljana, februar 1999 

 

 

 

 

1. Splošno 
 
HE Moste je edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji. HE Moste je pričela z obratovanjem z vključitvijo dveh agregatov leta 1952 ter tretjim agregatom v letu 1955. V letu 1977 je bil priključen še četrti agregat, ki izkorišča vodo akumulacije Završnica. Tradicija izkoriščanja vodnih virov povirja reke Završnice obsega že mline in žage, ki jih je na začetku tega stoletja nadomestila HE Završnica (1914), kot prva javna HE v Sloveniji. Akumulacijski bazen zadošča za tedensko izravnavo pretokov, kar omogoča proizvodnjo variabilne in regulacijske energije in moči, ki jo Sloveniji kronično primanjkuje. 
Sistem HE Moste je najstarejši na reki Savi in tako že nekaj časa opažamo – na eni strani – vse večje znake dotrajanosti objektov. Le z največjimi napori uspevamo ohranjevati kondicijsko stanje elektro-strojne opreme, ki še omogoča normalno obratovanje. Po drugi strani pa opažamo, da je tekom obratovanja zaradi različnih razlogov prišlo do zasipavanja akumulacijskega prostora s sedimenti naravnega in umetnega izvora. Proces zasipavanja je dosegel tak obseg, da ocenjujemo, da je zapolnjeno približno 25% celotnega volumna akumulacije – od tega 20% živega volumna, ki vpliva neposredno na obratovalno sposobnost elektrarne. Po raziskavah sedimentov v akumulaciji je podana ocena, da je 40% sedimentov umetnega izvora. 
 
2. Opis problema 
 
Za akumulacijski prostor HE Moste je značilna visoka obremenjenost okolja predvsem zaradi vplivov industrije in urbanih površin mesta Jesenice. Neposredno ob jezerskih brežinah so situirane deponije, kjer se je vrsto let nenadzorovano in brez vsakršnih dovoljenj odlagalo odpadke industrijske proizvodnje. Na osnovi meritev je podana ocena, da je 40% sedimentov v akumulaciji umetnega izvora. Struktura in tekstura sedimentov umetnega izvora se razlikuje od naravnih. Zaradi drobnejše strukture in večje erodibilnosti sedimentov je premeščanje sedimentov vzdolž struge hitrejše; tako je prišlo do prekomernega kopičenja drobnih frakcij mulja neposredno ob sami pregradi, kar vpliva posredno na obratovalno sposobnost temeljnega izpusta in s tem posledično na zagotavljanje varnosti obratovanja objektov. Razlogi, ki opravičujejo nujnost posega sanacije vplivnega območja akumulacije Moste z obstoječo pregrado so naslednji: 
 
Varnostni:
 
Varnost pregrade HE Moste je danes ogrožena. Razlogov za takšno ugotovitev je kar nekaj. Osnovni razlog je, da vode iz bazena zaradi nakopičenega mulja ni možno izprazniti, saj bi ga, kot se je že dogajalo ob praznitvah v preteklosti, voda izpirala in onesnaževala vodotok. Danes upravljalec objekta nima soglasja za obratovanje s temeljnim izpustom. Zaradi okoljevarstvenih razlogov sta glavna in pomožna zapornica v zaprtem položaju, kar še bolj neugodno vpliva na stabilnost objekta. Na osnovi spremljanja piezometričnih tlakov izza tesnilne zavese je razvidno, da so le ti dosegli praktično enak nivo kot gladina zgornje vode. To pomeni, da so boki pregrade in temeljna hribina izza zavese pod polnim vzgonom in s tem so doseženi kriteriji varnosti nižji v primerjavi s projektnimi kriteriji. 
 
Že vseskozi je zaradi specifične geologije temeljnih tal prisoten problem zagotavljanja stabilnosti strojnice HE Moste in neposredno obratovalno sposobnost objekta, ki je ogrožena že ob vsakem nekoliko močnejšem potresnem sunku. Celotno področje strojnice z zaledjem počasi drsi v smeri struge reke Save. Premike strojnice najbolj očitno zaznavamo na oseh agregatov. Do sedaj je bilo moč kompenzirati pomike in zasuke s centriranjem osi in s tem zagotavljati normalno obratovalno sposobnost agregatov. S sanacijskimi ukrepi v območju strojnice (sidranje konstrukcije strojnice v temeljna tla) smo dosegli, da so se lokalni premiki stabilizirali. Glede na uspešnost sanacije zavisi obratovalna sposobnost elektrarne, saj je dosežena točka, ko v primeru nadaljnega premika konstrukcije ne moremo več centrirati osi, kar posledično pomeni dokončno zaustavitev agregatov. Le to pa neposredno vpliva na varnost pregrade Moste. V kolikor ni možno obratovanje strojnice in je blokiran temeljni izpust je edina možnost evakuacija voda reke Save v pregradnem profilu s prelivanjem preko pregrade. Če upoštevamo še vplive zaradi povečanih vzgonskih tlakov, je še toliko bolj vprašljiva varnost obratovanja pregrade v takih razmerah. 
 
Okoljevarstveni in varovalni
 
V preteklosti je prihajalo ob praznitvah predvsem zaradi velike kalnosti do pomora rib in ostalega življa. Značilne praznitve so opravili v letih 1952, 1959, 1964 in 1974. Zato se je upravljalec hidroelektrarne na podlagi pritiska javnosti odločil, da načrtovane praznitve leta 1984 in 1994 ne morejo potekati na enak način in predvidel sanacijo talnega izpusta. Poseben problem predstavljajo odplake na delu povodja nad pregrado, saj se celotno onesnaženje steka v akumulacijo. Breme onesnaževanja nosi sedaj upravljalec bazena, kar zanj v nobenem primeru ni sprejemljivo. Zaradi tega so namreč usedline onesnažene in predstavljajo v določenih primerih poseben odpadek, ki ga ne smemo preprosto spuščati v vodotok, ali ga brez dodatnega čiščenja kako drugače uporabljati. Onesnaženost mulja je pri muljnih frakcijah večja kot grobejših frakcij, saj je adhezija polutantov na finejših delcev izredno velika. Sanacija onesnaževalcev na celotnem povodju nad pregrado, se postavlja kot dodatna naloga siceršnjim izboljšavam kakovosti vodotoka, saj neposredno in jasno opozarja na probleme zaradi zajezitve. Nasipavanje žlindre v območju pod železarno je nedopustno in današnjemu času popolnoma neustrezno. 
 
Vodnogospodarski
 
Z pregraditvijo struge Save se je znatno spremenila rečna dinamika in s tem transportna sposobnost za rečni prod. Nad korenom zajezbe je bila 1952 zgrajena prodna pregrada Javornik v funkciji zadrževanja rečnega proda pred vtokom v akumulacijo. Zaradi vrste razlogov objekta ni bilo mogoče vzdrževati tako kot je bilo predvideno in zato se je prodna jama z leti zapolnila. Dolvodno od pregrade pa je bil v ta namen predviden kompenzacijski bazen (HE Lesce), ki pa zaradi kasnejših sprememb pri načrtovanju ni bil nikoli realiziran. Zato se zaradi povečane transportne sposobnosti rečnega toka občasno pojavljajo nestacionarni procesi v strugi dolvodno. S praznitvijo temeljnega oz. prodnega izpusta bi bilo mogoče kompenzirati ustrezne količine proda v času visokih voda. Tako obratovanje je značilna praksa na podobnih objektih (npr. Kaprun v Avstriji). Žal pa je zaradi prevelike onesnaženosti sedimentov v akumulaciji Moste tak način obratovanja otežkočen oz. praktično nemogoče izvedljiv. 
Značilnost doline reke Save ob Piškotarjevega mostu do Blejskega mostu so izrazita erozijska žarišča, ki so posledica delovanja vodotoka zaradi spremenjene rečne dinamike. Komunikacijske poti v dolini mestoma prekinjene, večinoma pa praktično neprehodne. Vzrok temu je popolna opustitev v preteklosti intezivnega kmetovanja in nezmožnosti vzdrževanja obrežja zaradi goste zarasti. V vsakem slučaju je nedopustno, da se nadaljujejo erozijski procesi in bo nujno potrebno izvesti ustrezne vodnogospodarske ukrepe na tem območju, saj v nasprotnem obstaja resna nevarnost, da napredujoči erozijski procesi ogrozijo ostale dejavnosti (npr.: območje levega brega pod golfom). 
 
Gospodarski ( ekonomski)
 
Akumulacijski bazen ima danes dovoljenje za obratovanje med gladinama 524,75 in 518,50 m. Na račun zasipavanja akumulacijskega bazena se je v obdobju od začetka obratovanja do danes koristna prostornina, ki je na razpolago za proizvodnjo električne energije zmanjšala za okoli 600.000 m3 (20% razpoložljivega volumna). Glede na vlogo elektrarne v sistemu (proizvodnja vršne energije in regulacijske moči) je gospodarska škoda zaradi manjše obratovalne sposobnosti elektrarne toliko večja. 
 
Kakor je bilo predhodno že povedano je zaradi stabilitetnih problemov zelo verjetno, da v bližnji prihodnosti pride do popolne zaustavitve elektrarne. Z ozirom na registrirane pomike strojnice, ki se nadaljujejo je možnost izpada agregatov iz proizvodnje zelo verjetna. Ob neposredni izgubi prihodkov, ki so vezani na zaprtje elektrarne bo potrebna takojšnja sanacija evakuacijskih objektov na pregradi, da bo možno začasno vzpostaviti režim odtoka zalednih voda preko pregrade. Dalje bo potrebno pripraviti in izvesti sanacijski program, ki bo obsegal sanacijo akumulacijskega prostora in program razgradnje objektov HE Moste. V tem slučaju je potrebno računati na popoln izpad objekta iz sistema in predvideti možnost nadomestitve proizvodnje, ki je možna samo z uvozom tovrstne energije. Ob tem pa je potrebno še upoštevati celotni strošek razgradnje elektrarne, ki bo bremenil celotno narodno gospodarstvo. 
 
3. Priprava na prenovo 
 
3.1 Projektni cilj in izhodišča 
 
Glede na navedeno se torej na eni strani srečujemo z nestacionarnimi okoljskimi procesi na območju akumulacije Moste z vplivi dolvodno območja obstoječe HE, na drugi strani pa z dotrajanimi in energetsko neustreznimi objekti HE Moste, ki ne ustrezajo ne pogojem varnega in zanesljivega obratovanja, ne zahtevam in potrebam elektroenergetskega sistema Slovenije (EES). Zatorej smo problematiko razdelili v dva sklopa: 
1. sanacijo akumulacije HE Moste s prispevnim področjem in sanacijo struge dolvodno od iztoka HE Moste,
2. prenovo in doinstalacijo objektov HE Moste, 
ki sta obravnavana ločeno, vendar se v stičnih elementih dopolnjujeta. Projektni cilj je, da ob jasno začrtanih prostorskih omejitvah optimiziramo možnost energetske izrabe v taki meri, da je sanacija celotnega energetskega sistema Moste z vplivnim območjem ekonomsko in prostorsko utemeljena – izhajajoče projektne rešitve pa pomenijo predvsem novo, kvalitetnejšo vrednost tako za energetiko, kot za prostor in uporabnike v prostoru. 
Osnovna izhodišča za izdelavo zasnove prenove sistema HE Moste so bila projektno razdelana v identifikacijski študiji (IBE, 1993).
 
V nadaljevanju smo skušali pridobiti čim več informacij, ki so pomembne za vključitev objektov v prostor. V ta namen je bila naročena in izdelana vrsta raziskav kar zadeva: 
 
1. hidravlično-hidrološke osnove (VGI, 1995)
2. geološko-geotehnične osnove (Kuščer, 1996),
3. naravne danosti prostora (SAZU, 1996),
4. okoljske študije (IBE, 1996), ki so trajale predvsem zaradi specifičnosti problema več let. V tem času so bile opravljene tudi vzporedne raziskave možnosti vključevanja objektov v prostor z vidika ohranjanja stacionarnih vodnogospodarskih procesov glede na sedanje obratovanje HE Moste (FAGG, 1995).
 
Na osnovi privzetih izhodišč je bila pripravljena predinvesticijska študija (IBE, 1996), kjer so bila v zaključkih predstavljene smernice za vključitev objektov v prostor in pripravo prostorskih izvedbenih aktov. Osnovna opredelitev pri pripravi te študije je bila: razdelati možnosti vključitve obnovljenih objektov HE Moste v prostor z upoštevanjem vseh okoljevarstvenih, prostorskih in naravovarstvenih omejitev ob tem, da so tehnične rešitve izvedljive in ekonomsko utemeljene. 
 
3.2 Zasnova projekta 
 
Na osnovi kondicijskega stanja objektov in opreme sistema HE Moste in predhodnih študij, ki so obravnavale ustrezne variantne rešitve sanacije zatečenega stanja ter upoštevanja zahtev elektroenergetskega sistema je bila izoblikovana varianta obnove in doinštalacije HE Moste v izvedbi, kot je razvidno iz priložene situacije: izvede se nov vtočni objekt, tunel, vodostan, strojnico z dvema agregatoma – HE Moste II. (instalacija 2x35m3/s). Za kompenzacijo pretokov je predviden dolvodni kompenzacijski bazen s pregrado in manjšo strojnico – HE Moste III. ter prelivnimi polji. V sistemu ostaja obstoječa pregrada z akumulacijo, kjer je predvideno povišanje kote zajezitve za 1,25 m na koto 526,00 m (sedanja kota prelivanja pri odvajanju visokih voda znaša 527,00 m) z dograditvijo zapornic na prelivnih poljih. 
 
V Resoluciji o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo (U.L. RS 9/96) je v osnovnem programu graditve objektov predvidena obnova in doinstaliranje HE na zgornji Savi (HE Moste, HE Medvode),ki bodo s svojo povečano instalirano močjo zagotavljale velik del dodatne rezervne in regulacijske moči, ki jo EES potrebuje za zanesljivo in samostojno obratovanje in vključevanja sistema v evropske energetske interkonekcije. Elektrarna je namenjena vršni proizvodnji in tako bo v konicah porabe doinstalirana HE Moste dajala v sistem 46,8 MW moči (sedaj 16,5 MW), to je več kot 180% povečanje moči in ob tem se bo celotna proizvodnja električne energije povečala iz sedanjih 59 GWh na leto na 98,1 GWh na leto, kar pomeni skoraj 70% večjo proizvodnjo. V okviru doinstaliranega sistema kompenzacijski bazen z elektrarno Moste III. ne predstavlja zgolj novega energetski objekt, temveč je nedeljiv del novega doinstaliranega sistema HE Moste in samo tako bo možno doseči načrtovano vlogo doinstalirane elektrarne v sistemu ob hkratni zagotovitvi večje kvalitete v prostoru in okolju. Ob jasno začrtanih prostorskih omejitvah, je optimizirana možnost energetske izrabe v taki meri, da je obnova in doinstalacija celotnega sistema Moste ekonomsko utemeljena in, da pomenijo rešitve predvsem novo, kvalitetnejšo vrednost tudi za prostor in uporabnike v prostoru. 
 
Poseben povdarek je na reševanju okoljevarstvene problematike, ki obsega celovito sanacijo obstoječega akumulacijskega bazena in zaledja (deponijske površine železarne Acroni) z upoštevanjem zgoraj nakazanih izhodišč na način, da bo ta rezultirala skozi gospodarsko in okoljske utemeljene rešitve z novo kakovostjo, predvsem pa celovitostjo obravnave za vse uporabnike prostora. Pri zasnovi projekta smo vseskozi vključevali priznane strokovnjake in institucije, ki so aktivno sodelovali bodisi v fazi raziskav, ali projektiranja. 
 
3.3 Gospodarski učinki 
 
3.3.1 energetika 
 
Glede na to, da je HE Moste akumulacijska elektrarna je sedanji faktor instalacije prenizek (1,78). Problem predstavlja tudi hidravlična poddimenzioniranost derivacijskih objektov, saj dosegajo izgube pri obratovanju z nazivnim pretokom okoli 14% celotnega padca; kar se nedvomno izraža v proizvodnji energije. Po drugi strani pa v Sloveniji kronično primanjkuje virov variabilne, regulacijske energije in moči. Ob tem pa v Sloveniji ni naravnih možnosti oz. so le-te omejene za izgradnjo večjih akumulacijskih elektrarn (primeri na reki Savi: HE Radovljica; na Idrijci: HE Kuk ipd.) in zatorej je nesporna vrednost v doinstalaciji HE Moste: tako v energetskem smislu (povečanje moči za več kot 180%), kot v naravovarstvenem vidiku (delna nadomestitev spornih projektov z vidika okoljevarstva). V nacionalnem energetskem programu R. Slovenije je obnova in doinstalacija sistema HE Moste predvidena za pokrivanje dela manjkajoče moči že po letu 2002 (kjer se predvideva, da iz sedanjega zakupa rezervne moči v višini 280 MW ostaja v letu 2003 še 50 MW rezervne moči iz uvoza – ostalo bo zagotovljeno z izgradnjo novih in posodobitvijo obsteječih energetskih virrov), kar pa je zelo kratek čas in so potrebni napori vseh sodelujočih, da bo ta program tudi uresničen. Ob pogojih EES lahko doinstaliran sistem HE Moste zagotavlja do 10% sedanjega zakupa rezerve moči 
V okviru študijskih nalog za pripravo projekta je bila izdelana tudi vloga doinstalirane HE Moste v EES. Z upoštevanjem izhodišč iz nacionalnega energetskega plana in Resolucije je bila izračunana simulacija obratovanja doinstalirane HE Moste in primerjava z nadomestno plinsko elektrarno za obdobje od l. 2004 do l. 2020. Na osnovi izračuna pomeni doinstalirana HE Moste prihranek v EES okoli 18.000 milijonov SIT, medtem, ko bi ekvivalentna plinska elektrarna prihranila 2.400 milijonov SIT, kar je podatek, ki kaže nedvomno v prid vlaganju v hidroenergetske objekte. 
 
3.3.2 okoljevarstvo 
 
Dolgoletno onesnaževanje bazena in pritokov z izpusti komunalnih in industrijskih odplak ter odpadnimi produkti industrijske proizvodnje v zaledju povzroča pereče ekološke probleme, ki so tudi neposredno povezani z varnostjo obratovanja pregrade. Z obnovo in doinstalacijo sistema bo zagotovljena zanesljivost obratovanja evakuacijskih organov pri prevajanju poplavnih voda in hkrati zagotovljena varnost pred pojavom negativnih vplivov na živelj dolvodno od pregrade. 
V okviru projekta sanacije je predvideno, da se izvede celovita sanacija neposrednega vplivnega območja akumulacije Moste, ki obsega deponijo talilniških odpadkov Acroni, prodne jamo na Javorniku, koren zajezbe in temeljni izpust na pregradi. V okviru teh ukrepov bodo sanirani tudi vsi komunalni iztoki na vplivnem območju zajezbe. Vsi si ukrepi so zastavljeni v takem obsegu in na način, da so na območju zajezitve ustvarjeni stacionarni, nadzorovani procesi. Hkrati s pripravo projekta sanacije potekajo tudi aktivnosti k pristopu celovitega reševanja okoljskih problemov na celotnem prispevnem območju Gornjesavske doline, v okviru programa Phare. Projekt je na nacionalni ravni, v okviru organizacije podonavskega sodelovanja, prijavljen kot pilotski primer reševanja spornih ekoloških žarišč v povirjih reke Donave. Trenutno je to edini primer reševanja okoljevarstvene problematike, kjer so se že v zgodnjih fazah projekta sanacije vključili vsi zainteresirani subjekti v prostoru in je bila tudi opravljena delitev odgovornosti pri izpeljavi programa. 
V okviru priprave projekta je bila posebna pozornost posvečena analizi eventualnih negativnih vplivov na okolje (klima, hrup, EM sevanja), pri čemer je bila pozornost še posebej usmerjena na analize sprememb mikroklime zaradi novih objektov (pojav megle in vplivi na okolico). Podrobnejše raziskave in matematični model sta pokazala, da je vpliv objektov na spremembe mikroklime praktično zanemarljiv (Rakovec, 1998). Slednje dokazujejo tudi dosedanje hidrometeorološke meritve, saj zaradi naravnih (Blejsko jezero) in umetnih jezer (Moščansko jezero, Šobčev bajer) ni zaznati sprememb na mikroklimi, predvsem zaradi razloga nastanka megle v naših klimatskih pogojih (megla nastaja na vlažnih travnih površinah zaradi temperaturnih razlih tal in okolice). 
 
3.3.3 vodnogospodarstvo 
 
Posledica pregraditve Save in nedograjenosti celotnega energetskega sistema, je spremenjena rečna dinamika z vsemi vplivi na odseku dolvodno od pregrade: erozija brežin, poglabljanje struge, izravnave pretokov itd. Že v Osnovnem projektu Save je bil predviden dolvodno od pregrade kompenzacijski bazen (HE Lesce) s funkcijo izravnave obratovalnih pretokov in hkrati preprečevanju erozijskih procesov v dolvodni strugi reke Save. V projektu je predvidena vodnogospodarska ureditev odseka do sotočja Save Bohinjke s Savo Dolinko: območje, ki je v smislu vodnogospodarskih ureditev v vplivnem območju spremenjenega režima odtokov zaradi obratovanja HE Moste. 
Še posebej pomembno vlogo v okviru reševanja vodnogospodarskih ureditev dolvodno od obstoječe pregrade Moste predstavlja kompenzacijski bazen, kot umilitveni ukrep za regulacijo pretokov. S tem ukrepom bo praktično vzpostavljen naravni odtočni režim na odseku do HE Mavčiče, kar bistveno prispeva k stabilizaciji degradacijskih procesov v strugi dolvodno in možnosti razvoja najrazličnejših obvodnih aktivnosti, hkrati pa omogoča povečanje moči sistema, kar je v prid potrebam in zahtevam elektroenergetskega sistema. 
 
3.3.4 naravovarstvo 
 
Kompenzacijski bazen predstavlja največjo zasedbo prostora, ki je pretežno formiran na nerodovitnem področju, na katerem ni trenutno nobenih gospodarskih dejavnosti, vendar pa ima to področje v naravovarstvenem smislu veliko vrednost. Ob ojezeritvi bo delno potopljen mokriščni biotop Berje, spremenjene bodo tudi življenjske razmere vodnih in obvodnih organizmov, vezanih na tekoče vode. Zato so kot posebne ureditve so za nadomestitev potopljenih biotopov znotraj območja urejanja predvidene ureditve novih mokriščnih biotopov na območjih ob kompenzacijskem bazenu (Berje, strojnica Moste II., pregrada Moste III.). V fazi izdelave izvedbenih projektov bodo v sodelovanju z biologi in ekologi posebej izdelani načrti za izvedbo navedenih biotopov. V ta namen tudi poteka nadaljne delo pri biološki inventarizaciji prizadetega območja, kjer smo skušali vključiti naj bolj kompetentne strokovnjake s tega področja s ciljem, da se opredelijo omilitveni ukrepov s čimer bi zmanjšali vpliv novogradnje na minimum. Prav sodelovanje stroke je v tej fazi nujno in neobhodno in zato priloženo prilagamo odgovor na neutemeljene trditve, ki se v zadnjem času pojavljajo v dnevnoinformativnih glasilih. Z izdelavo biološke inventarizacije smo pridobili pomembno informacijo o vrednosti obravnavanega okolja in prav na osnovi tega bodo opredeljeni vsi nadaljni ukrepi v prostoru. Pri tem pa ne smemo spregledati, da smo pri projektu sanacije in doinstalacije HE Moste pričeli z raziskovalnimi deli na biološki inventarizaciji znatno prej, kot je to običaj pri nas in celo v svetu in je v tem pogledu to nesporno edinstven primer v Sloveniji, kar priznavajo tudi vsi eminetni strokovnjaki. 
V novo oblikovane biotope se bo v čimvečji možni meri poskušalo prenesti dele ali celotne populacije nekaterih rastlinskih vrst. Kot dodaten omilitveni ukrep je v dogovoru z Upravo za varstvo narave (MOP-UVN) in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja Savskim elektrarnam predlagan ukrep, da se izvede aktivna naravovarstvena zaščita močvirskih biotopov dolvodno od izravnalnega bazena, npr. pri Koritnem, v Svetjah in Šobcu kot nadomestitev potopljenega biotopa v Berjeh. V fazi izdelave izvedbenih projektov bodo upoštevane dodatne konkretne usmeritve oz. ukrepi, opredeljene v posebnih strokovnih podlagah, za oblikovanje obrežij izravnalnega bazena, za izvedbo prečkanj izvirov na območju rekonstrukcije ceste Breg-Zasip in nove dostopne ceste do strojnice HE Moste III ter za organizacijo gradbišč. Obratovanje energetskega sistema bo izvajano tako, da bo zagotavljalo z naravovarstvenega vidika ustrezne razmere na Savi dolvodno, skladno z ugotovitvami o ekološko sprejemljivih pretokih. 
 
3.3.5 turizem 
 
Glede na bližino turističnih centrov (Bled, Šobec) predstavlja kompenzacijski bazen novo vrednost v prostoru, saj omogoča razširitev turistično rekreacijskih vodnih in obvodnih dejavnosti ter z izgradnjo dostopnih poti navezavo z dolino Radovne in Save Dolinke. Komunikacijske poti ob jezeru je mogoče nameniti za kolesarjenje, ki bi lahko z ustreznim pristopom in povezavo vseh lokalnih skupnosti lahko postal zanimiv projekt regijskega pomena. Z vzpostavitvijo komunikacije vzdolž kompenzacijskega bazena je možna popolna povezava med Šobcem in Jesenicam po levem bregu ter preko Blejske Dobrave ali Mežaklje po desnem bregu. 
V okviru projekta so predvidene površine ob kompenzacijskem bazenu, ki jih je mogoče nameniti turistično-rekreativnim dejavnostim. Projekt je zastavljen tako, da ob ohranitvi naravnega okolja omogoča tudi druge vzporedne aktivnosti. Podobno smo pristopili k sanaciji v primeru Zbiljskega jezera (HE Moste), ki ima slične obratovalne karakteristike kot kompenzacijski bazen. 
S kompenzacijo iztokov pod kompenzacijskim bazenom z izravnavo pretokov bo nad Blejskim mostom ustvarjen rečni režim, ki je enak naravnem režimu (izravnan pretok je enak dotoku Save in Radovne, vključno z vsemi stranskimi pritoki). Sedanjih dnevnih nihanj, ko gladina Save v kratkem času narase ali upade pri Šobcu za slab meter ne bo več. Tako bo omogočeno, da se tudi struga in obrežje Save izkoristi za rekreacijske aktivnosti. Konstanten pretok pa omogoča celodnevne aktivnosti pri vodnih in obvodnih športih (rafting, plavanje, ribolov, lov ipd.). 
 
3.4 Narodnogospodarstvo 
 
Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste je neposredno pogojen s sanacijo zatečenega stanja, ki obsega revitalizacijo objektov HE in hkrati okoljsko sanacijo. Odločitev o investiciji HE Moste pomeni tudi odločitev o možnosti nadaljne proizvodnje energije na tej lokaciji. V kolikor ne bomo pristopili k sanaciji objektov obstaja realna opcija, da bo trajno prekinjena proizvodnja. To pa pomeni izpad edinega večjega energetskega vira na Gorenjskem in edine akumulacijske elektrarne v Sloveniji ter dalje resen okoljevarstveni problem zagotavljanja varnosti pregrade Moste. V tem slučaju bo potrebna takojšna interventna sanacija evakuacijskih objektov (talnega izpusta) in pregrade z namenom odvoda voda iz zaledja ter priprava sanacijskega programa za razgradnjo objektov, ki z vsemi posledicami neposredno bremeni proračun. 
V nadaljevanju skušamo osvetliti tiste najbolj ključne elemente, ki vplivajo tekom izvajanja investicije na proračune (občin in države). Pri opredelitvi vplivov smo se omejili na kvalitativni opis vplivov, ker nam za kvantifikacijo le-teh primankuje potrebnih podlog za izdelavo natančnejše ocene. Za takšno podlago bi potrebovali metodologijo, ki bi predpisovala način podajanja in kvantificiranje vlivov na proračune v okviru izdelave investicijskih programov. Pri predstavitvi vplivov skušamo izpostaviti tiste tudi najbolj ključne vplive, ki neposredno zadevajo interese lokalnih skupnosti. 
 
3.4.1 neposredni vplivi 
 
V ta sklop prištevamo vplive, ki izhajajo neposredno iz investicije HE Moste in vplivajo na prihodke države in lokalnih skupnosti. Ob investiciji je pričakovano povečanje davčnih prihodkov (davki od prometa proizvodov in storitev ter carine in uvozne takse) in nedavčnih prihodkov (takse, davki, spremembe namembnosti zemljišč). Ob tem ni pričakovanih proračunskih odhodkov. Dolgoročno gledano pa so pozitivni učinki na nedavčnih prihodkih, ki so vezani na obratovanje objektov (prispevki za zemljišča in vodna povračila). 
 
3.4.2 posredni vplivi 
 
Pri analizi posrednih vplivov pri investiciji gre za prihodke, ki so vezani neposredno na izvajanje investicije in se zbirajo od izvajalcev, ki sodelujejo neposredno ali posredno na projektu. Pri čemer lahko izpostavimo naslednje: 
narodnogospodarski vidik Ob davčnih prihodkov je potrebno računati tudi z dolgoročnimi učinki, pozitivnimi za narodno gospodarstvo. Pri gradnji HE je mogoče do 90% vsega dela in opreme izgotoviti z domačimi viri, izjema je del elektroopreme (generatorski del) za katero v Sloveniji ni proizvajalca. Pri tem lahko izpostavimo predvsem strojno industrijo (npr. Litostroj), kjer bi z novim investicijskim ciklusom prispevali k razrešitvi stanja te industrijske panoge in neposredno zmanjšali proračunske odhodke, ki so namenjeni za sanacijo panoge. Podobno velja tudi za ostale gospodarske panoge (gradbena industrija, gradbeništvo …). Nikakor pa ne gre zanemariti prihranka, ki ga izgradnja hidroelektrarne takega tipa pomeni za elektroenergetski sistem. Dolgoročno pomeni zmanjšanje zakupa proizvodnih kapacitet v tujini in večjo energetsko samostojnost. Hkrati pa – primerjano z investicijo in obratovanjem ekvivalentne plinske elektrarne v sistemu – pomeni gradnja in obratovanje akumulacijske hidroelektrarne prihranek pri stroških proizvodnje, ki je enakovreden izgradnji nove plinske elektrarne. 
 
občina Jesenice:
 
V tem delu bi želeli ob davčnih prihodkih predvsem izpostaviti možnosti nadaljnega razvoja proizvodnje železarne, kjer je z zagotovitvijo urejenega deponijskega prostora rešen problem odlaganja žlindre za 7 do 8 let. V tem času, ki ostaja na voljo bodo raziskane možnosti nadaljne uporabe žlindre kot sekundarne surovine, kar bi bila lahko trajna rešitev okoljskih problemov, ki nastajajo pri proizvodnji jekla. Okoljske ureditve objezerskih območij deponije talilniških odpadkov, prodne jame na Javorniku ter nizkoležečih teras pa pomenijo kvalitativno novo vrednost v prostoru in možnosti razvoja rekreacijsko-turističnih vodnih in obvodnih dejavnosti ob Moščanskem jezeru in prodni jami na Javorniku. 
 
občina Žirovnica:
 
Nadaljevanje proizvodnje HE Moste pomeni velik delež za občinske davčne prihodke, saj je glavnina dejavnosti in
zaposlenih na območju občine Žirovnica. Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi gradbiščna infrastruktura, ki bo po končani gradnji lahko ostala v uporabi lokalne skupnosti (gradbiščne ceste, energetski vodi, komunalni vodi ipd.). Nenazadnje pa pomeni izgradnja kompenzacijskega bazena možnosti rekreativnih dejavnosti v dolini reke Save, ki je sedaj za te namene na levem bregu praktično neprehodna. 
 
občina Bled:
 
Z izgradnjo kompenzacijskega bazena je dana dodatna možnost razvoja blejskega turizma v smeri čez Zasip proti Gornjesavski dolini, ki je bila zaradi neprehodnosti odseka med Blejskim mostom in Zasipom do sedaj neizvedljiva. Z okoljskimi ureditvami objezerskega prostora na desnem bregu kompenzacijskega bazena je urejen prostor za razvoj objezerskih aktivnostih. S tem je omogočeno, da se lahko razbremeni osrednji blejski bazen in se težišče dejavnosti premakne na planoto pod Zasipom, nad kompenzacijskim bazenom. Dalje bodo z ureditvijo odtočnih razmer pod kompenzacijskim bazenom omogočene kvalitetno boljše razmere za razvoj vodnih in obvodnih dejavnosti ob reki Savi. 
 
3.4.3 vplivi prenehanja obratovanja 
 
V tem sklopu je bila obdelana t.i. “ničelna” opcija, kjer niso predvideni nikakršni sanacijski ukrepi. Pri tej opciji smo upoštevali, da je zaradi stabilitetnih problemov zelo verjetno, da v bližnji prihodnosti pride do popolne zaustavitve elektrarne. Z ozirom na registrirane pomike strojnice, ki se nadaljujejo je možnost izpada agregatov iz proizvodnje zelo verjetna. Ob neposredni izgubi prihodkov (davčni in nedavčni prihodki), ki so vezani na zaprtje elektrarne bo potrebna takojšna sanacija evakuacijskih objektov na pregradi, da bo možno začasno vzpostaviti režim odtoka zalednih voda preko pregrade. Dalje bo potrebno pripraviti sanacijski program, ki bo obsegal sanacijo akumulacijskega prostora in program razgradnje objektov HE Moste. Razgradnja objektov in breme presežnih delavcev zaradi zaprtja elektrarne bo v celoti breme proračunov. 
Ničelna opcija je v vsakem slučaju najslabša možnost in pušča odprta vrsto vprašanj kar zadeva okoljevarstvo, vplive na narodno gospodarstvo in breme na proračun. Stroški razgradnje in vzpostavitve stanja po analizah prekoračujejo potrebna sredstva za novo investicijo in v celoti bremenijo narodno gospodarstvo, nimajo pa nobenega pozitivnega gospodarskega učinka. V smislu okoljevarstva je v slučaju ničelne opcije edini način za vzpostavitev naravnega stanja v zaledju opustitev vse industrijske proizvodnje, ki z emisijami vpliva na kvalitetne razmere na vodotoku (ob opustitvi objektov HE Moste) do Kranja. Vse to bi lahko predstavljalo nepredstavljive posledice za gospodarstvo regije in skrb za varovanje okolja. 
 
4. Izvedba prenove 
 
4.1 Postopek priprave in sprejema lokacijskega načrta 
 
Priprava lokacijskega načrta se je pričela na podlagi predloga ministra za gospodarske dejavnosti. Postopek priprave prostorske dokumentacije poteka skladno programom priprave, ki ga je na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdal minister za okolje in prostor. Naročnika loakacijskega načrta sta: Savske elektrarna in Acroni. S programom priprave je določena tudi vsebina lokacijskega načrta in postopek sprejema lokacijskega načrta (po priloženi shemi). K nameravanemu posegu v prostor so pridobljeni pogoji ministrstev, njihovih strokovnih služb, republiških in regionalnih organizacij, upravljavcev komunalne infrastrukture in lokalnih skupnosti, ki so v največji možni meri upoštevani pri izdelavi lokacijskega načrta. Trenutno je postopek sprejemanja lokacijskega načrta v fazi priprave osnutka lokacijskega načrta, pred javno razgrnitvijo. Sledi javna razgrnitev osnutka lokacijskega načrta, ki bo predvidoma v mesecu marcu. 
 
4.2 Izvedba projektov 
 
Projekt je trenutno v fazi priprave tehničnih in strokovnih podlog za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Večina osnovnih raziskav je zaključena, oz. so v sklepni fazi; rezultati raziskav bodo uporabljeni za izdelavo projektne dokumentacije. V okviru sanacije vplivnega območja akumulacije Moste je bila izdelana sanacija prodne jame na Javorniku. V pripravi je sanacija korena zajezitve, ki predstavlja nadaljevanje celovite sanacije in ureditve natočnih razmer v akumulacijo Moste. 
 
5. Zaključki 
 
1. HE Moste je edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji, ki prispeva pomemben delež v proizvodnji vršne energije. Revitalizacija hidroenergetskega sistema je zaradi starosti elektrarne (leto izgradnje 1952) in zaradi obratovalnih problemov (pomiki strojnice) nujno potrebna saj v nasprotnem obstaja realna možnost, da bo proizvodnja v celoti prekinjena. To pa pomeni izpad edinega večjega energetskega vira na Gorenjskem in hkrati resen okoljevarstveni problem, ki ga predstavlja akumulacijski bazen s produkti večletnega stihijskega zasipavanja s strani železarne. 
 
2. Projekt HE Moste obsega dva sklopa: (1) sanacijo akumulacije HE Moste s prispevnim področjem in sanacijo struge dolvodno od iztoka HE Moste ter (2) prenovo in doinstalacijo objektov HE Moste. 
 
3. Projektni cilj je, da ob jasno začrtanih prostorskih omejitvah optimiziramo možnost energetske izrabe v taki meri, da je sanacija celotnega energetskega sistema Moste z vplivnim območjem ekonomsko in prostorsko utemeljena – izhajajoče projektne rešitve pa pomenijo predvsem novo, kvalitetnejšo vrednost tako za energetiko, kot za prostor in uporabnike v prostoru. 
 
4. Poseben povdarek je na reševanju okoljevarstvene problematike, ki obsega celovito sanacijo obstoječega akumulacijskega bazena in zaledja (deponijske površine železarne Acroni) z upoštevanjem zgoraj nakazanih izhodišč na način, da bo ta rezultirala skozi gospodarsko in okoljske utemeljene rešitve z novo kakovostjo, predvsem pa celovitostjo obravnave za vse uporabnike prostora. Pri zasnovi projekta smo vseskozi vključevali priznane strokovnjake, ki so aktivno sodelovali bodisi v fazi raziskav, ali projektiranja. Še posebej pomembno vlogo v okviru reševanja vodnogospodarskih ureditev dolvodno od obstoječe pregrade Moste predstavlja kompenzacijski bazen, kot umilitveni ukrep za regulacijo pretokov. S tem ukrepom bo praktično vzpostavljen naravni odtočni režim na odseku do HE Mavčiče, kar bistveno prispeva k stabilizaciji degradacijskih procesov v strugi dolvodno in možnosti razvoja najrazličnejših obvodnih aktivnosti. 
 
5. V Resoluciji o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo (U.L. RS 9/96) je v osnovnem programu graditve objektov predvidena obnova in doinstaliranje HE na zgornji Savi (HE Moste, HE Medvode), ki bodo s svojo povečano instalirano močjo zagotavljale velik del dodatne rezervne in regulacijske moči, ki jo EES potrebuje za zanesljivo in samostojno obratovanje in vključevanja sistema v evropske energetske interkonekcije. 
 
6. Doinstalirana HE Moste dajala v sistem 46,8 MW moči (sedaj 16,5 MW), ob tem se bo celotna proizvodnja električne energije povečala iz sedanjih 59 GWh na leto na 98,1 GWh na leto, predvsem v konicah porabe, ko je energija najbolj dragocena. Vrednost elektrarne v sistemu pa tudi izpričuje podatek, da na osnovi simulacije obratovanja v obdobju do l. 2020 pomeni doinstalirana HE Moste prihranek v EES okoli 18.000 milijonov SIT, medtem, ko bi ekvivalentna plinska elektrarna prihranila 2.400 milijonov SIT. 
 
7. Na osnovi primerjav, ki so bile narejene z namenom analizirati vplive pri izvedbi investicije HE Moste na proračun, lahko zaključimo naslednje: (1) Investicija bo nedvomno prispevala k povečanju proračunskih prihodkov neposredno ob sami investiciji ter kasneje ob obratovanju in je tudi ekonomsko utemeljena, (2) Posebej je potrebno povdariti pozitivni vpliv z vidika narodnogospodarskih učinkov, ki posredno vplivajo na pozitivno bilanco prihodkov v proračune, (3) V primeru ničelne opcije je potrebno, glede na stanje v katerem se nahajajo objekti HE Moste, izvesti program razgradnje s stroški, ki presegajo sredstva za novogradnjo. Razgradnja predstavlja z narodnogospodarskega, okoljevarstvenega vidika in z vidika proračunske bilance nepredstavljive posledice. 
pripravil: 
 
 
Pregled do sedaj izvedenih projektov in študij 
 
1. Projektna dokumentacija 
 
identifikacijski projekt: Prenova HE Moste – študija, IBE dec. 1993 
predinvesticijski projekt: Doinstalacija HE Moste – študija, IBE avg. 1996 Sanacija problematike jezerskih usedlin – študija izvedljivosti, IBE, dec. 1996 idejni projekti: Sanacija in doinstalacija HE Moste – idejni projekt, IBE dec. 1997 Idejni projekt gradbiščne ceste za HE Moste, IBT jul. 1998 Idejni projekt za sanacijo halde, VGI sept. 1998 Idejna rešitev sanacije vtoka talnega izpusta, IBE sept. 1998 
investicijski program: Sanacija in doinstalacija HE Moste – inv. program, IBE apr. 1998 
izvedbeni projekti: Projekt sanacije prodne pregrade Javornik – PGD, VGP KR, avg. 1997 Projekt sanacije prodne pregrade Javornik – PID, GPG sept. 1998 
projekt za razpis: Sanacija korena zajezitve, VGI jan. 1999 
 
2. Druga strokovna gradiva in študije 
 
Poleg zgoraj navedenih, so bila že v obdobju pred pričetkom izdelave prostorske dokumentacije oz. v času njene izdelave, pripravljena številna strokovna gradiva in študije, ki so poseg obravnavala z energetskega, tehnično-ekonomskega in prostorsko-okoljskega. V nadaljevanju so navedena tista gradiva, ki predstavljajo pomembnejše strokovne podlage: 
 
Okolje: Mnenje o možnosti odlaganja sedimenta iz akumulacijskega jezera HE Moste, ZZV KR, jun. 1996 Matematični model obratovanja s temeljnim izpustom, FGG – v izdelavi 
 
Hidrologija: Sava Dolinka – hidrološka študija, VGI, 1995 Vzpostavitev merskih profilov na Savi in Završnici in izvedba meritev, VGI feb. 1999 Definiranje visokih voda Save in Završnice – hidrološka študija, VGI jan. 1999 Določitev Qes za reko Savo in Radovno, Limnos, feb. 1999 Raziskave prodonosnosti Save in Završnice, FGG, okt. 1998 Ocena toplotnega stanja v bodočem izravnalnem bazenu, IBE, maj 1998 
 
Geologija: Geološka prospekcija področja izvedbe sistema HE Moste II, prof.dr. Dušan Kuščar, 1995, HE Moste – revitalizacija, idejni projekt – geološko geotehnične raziskave, IGGG, 1997 in 1998 
Naravne lastnosti prostora: Biološka inventarizacija bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke, Biološki inštitut – znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1996, – Študija o oceni vplivov izravnalnega bazena HE Moste na floro, favno in habitate in – določitev omilitvenih ukrepov, SAZU, v izdelavi. 
 
Ozračje: Poročilo o možnih vplivih načrtovane akumulacije na Savi Dolinki pod HE Moste na okolje – vpliv na mikroklimo in zrak v okolici akumulacije, UNI LJ, apr. 1998 
 
Hrup: Ocena o vplivu na hrup v okolju, ZVD Ljubljana, jun. 1996. 
 
Elektromagnetna sevanja: Strokovno mnenje o obremenjevanju okolja z EMS, EIMV, jul. 1998. 
Ogroženost: Projektni potresni parametri, IZIIS Skopje, FGG-IKPIR, Ljubljana, 1997, Vzpostavitev sistema za registracijo potresov, IZIIS Skopje, FGG-IKPIR Ljubljana, 1997. 
 
3. Poročilo o vplivih na okolje 
 
V fazi izdelave prostorske dokumentacije je bilo v skladu z Navodilom o metodologiji za izdelavo poročil o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96), v smiselni povezavi 55. in 56. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96) izdelano tudi Poročilo o vplivih na okolje, IBE d.d. V poročilu so na podlagi ekspertnih študij in gradiv podrobno obdelani vplivi na okolje. Poročilo o vplivih na okolje je sestavni del gradiva za javno obravnavo. 
 
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv