Posts Tagged ‘občina bled’

  • Stran 1 od 2
  • 1
  • 2
  • >

Pritok v Blejsko jezero, zima 2012/2013

23.11. (jasno), smo prvič opazili močno obarvano vodo, ki je iztekala iz dvojne prelivne cevi med štartno hišico in Kavarno hotela Park. Ta del blejske kanalizacije je zgrajen tako, da po ceveh o jezeru tečeta skupaj meteorna in nekaj fekalne kanalizacije. Ob poplavah visoke vode iz cest v cev prinesejo velike količine peska. Ker se s tem pretok cevi zmanjša, začne voda iztekati skozi prelivne cevi.

Obvestili smo občino, ta pa koncesionarja WTE. Klikni na film, shranil se bo v tvoj racunalnik.

film

 

 

 

 

 

 

 

 

 

29.11. (oblačno), sicer po dokaj močnih padavinah voda še kar izteka, barva je mlečno bela. Ob dežju je iztekanje zelo močno, tudi skozi enojno cev bližje štartni hišici. 

 

 

4.12. (sneži). Tokrat se je voda obarvala rjavo belo, izgledalo je kot voda iz luže. Tudi steklenička vode, ki sem jo prestregel iz cevi je bila popolnoma neprosojna.Občinski delavec, zadolžen za kanalizacijo je obljubil, da bodo nekaj storili. Do kalne vode naj bi prišlo zaradi prenove hotela Astoria, menda zaradi izkopavanja in gradnje voda, ki tam izvira ali se drugače znajde na gradbišču, odteče v prvi jašek in naprej proti jezeru. Čeprav direktorica hotela pravi, da so z velikimi gradbenimi deli končali…

Zdaj bodo vod, ki poteka mimo hotela Astoria preusmerili proti čistilni napravi in s tem zmanjšali prelivanje v jezero, posledično pa se bo verjetno zmanjšala čistilna sposobnost čistilne naprave. 

Imenovanje Komisije za sanacijo jezera kot posvetovalno telo župana

Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor,

 
Bled, 11.1.2011
 
 
V skladu s 17. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bled  – UPB  (Ur. list RS, št. 67/2009), vlagam pobudo – postavljam vprašanje:

za imenovanje Komisije za sanacijo jezera kot posvetovalno telo župana.

Komisija bi povezovala strokovnjake različnih strok in predstavnike občin. Skupaj bi pripravili učinkovit prioritetni program ukrepov za zmanjšanje obremenitev in s tem izboljšanje stanja jezera.
 
Pristojnost komisije:
 
- opredeliti vse posamične vzroke za slabo stanje jezera
- pripraviti celovit program upravljanja z jezerom in pojezerjem 
- predlagati hitre in učinkovite ukrepe 
- dajati mnenja k posameznim ukrepom obeh občin (prostorski načrt, kanalizacija, kmetijstvo, ipd.)
- skupaj z občino in županom doseči ukrepanje za izboljšanje stanja jezera na državni ravni
- pridobiti zunanja strokovna mnenja
 
Predlagamo, da strokovno komisijo sestavljajo:
 
predstavnik Ministrstva za okolje in prostor,
predstavnik strokovnih služb Občine Bled,
predstavnik strokovnih služb Občine Gorje,
Ga. mag. Špela Remec Rekar, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, ARSO,  
G. Urban Ilc, Urad za upravljanje z vodami, Izpostava Kranj, ARSO, 
G. Anže Urevc, strokovnjak s področja upravljanja z jezeri,
Predstavnik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zavod Kranj,
predstavnik Društva za varstvo okolja Bled (poznavalec in opazovalec dogajanja na jezeru).
 
 
Obrazložitev:
 
Bled je mednarodno priznani turistični center. Njegova največja atrakcija je Blejsko jezero, ki ga vsako leto obiščejo številni turisti iz vseh koncev sveta.
 
Največji problem jezera od srede prejšnjega stoletja do danes je njegova preobremenjenost s hranili in s tem povezan proces evtrofikacije. Zaradi izredno slabega stanja jezera, kjer je bilo prisotno stalno »cvetenje« cianobakterij in pomanjkanje kisika in so odmirale občutljivejše rastlinske in živalske vrste, je bila že leta 1955 ustanovljena prva posebna komisija, z nalogo, da pripravi predloge za izboljšanje stanja jezera. Ta se je odločila za dotok Radovne v jezero, kot najbolj primeren dolgoročni ukrep, vendar pod pogojem, da bo istočasno urejena tudi kanalizacija. Dodatno se je pojavil tudi predlog za restavracijo jezera s pomočjo odvajanja hipolimnijske vode z natego. Vsi trije ukrepi so bili realizirani. Radovna je bila v jezero speljana že v letu 1964, natega je začela delovati v začetku 80. let, kanalizacija pa se je začela urejati šele po letu 1984 in se ureja še danes.
 
Vsi trije ukrepi so prispevali k bistvenemu izboljšanju stanja Blejskega jezera, ki pa se v zadnjem obdobju zaradi stopnjujočih pritiskov iz pojezerja ponovno slabša. Ugoden učinek sanacijskih naprav, Radovne in natege je premajhen, da bi omilil vse negativne vplive, ki jih povzročajo pritiski iz pojezerja. 
 
S pritoki in padavinsko vodo je jezero neločljivo povezano s svojo okolico. Izraba prostora in dejavnosti v pojezerju morajo biti usmerjena tako, da se negativni vplivi na kakovost vode v jezeru zmanjšajo na najmanjšo možno mero. V pojezerju Blejskega jezera je za dosego tega cilja potrebno še marsikaj urediti. Pri tem imata s svojimi prostorskimi plani glavno vlogo in najpomembnejše naloge Občina Bled in Občina Gorje. Bledu pripada ožje pojezerje z jezersko skledo, velik del pojezerja pa se na SZ razširi v Gorjanski kot, kjer ima pristojnosti Občina Gorje. Prvi korak za usklajeno delovanje, trajnostno rabo naravnih virov in sonaravno upravljanje s pojezerjem, je ponovna ustanovitev komisije za sanacijo jezera. 
 
Še posebno nujno se nam zdi to v času, ko se je stanje jezera po nekajletnem optimističnem izboljšanju v zadnjem letu zelo hitro in kritično poslabšalo. V lokalnem okolju smo od jezera odvisni in zato tudi odgovorni za aktivno in učinkovito ukrepanje ter to isto zahtevati tudi od države..
 
Mag. Slavko Ažman 
 
 

Statut Društva za varstvo okolja Bled 31. 5. 2007

 

DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED

Mlinska 3

4260 Bled

 

STATUT

 

Statut je bil sprejet na ustanovnem zboru članov 16.februarja 1997 na Bledu in dopolnjen v skladu z odločbami Zakona o društvih (Ur.list RS št.60/95) ter predstavlja temeljni akt društva. Spremembe so bile soglasno sprejete na zboru članov 20.11. 1998 in se nanašajo na spremembo naslova društva. Statut je bil spremenjens 3.sklepom izrednega občnega zbora društva z dne 31.5.2007.

 

Splošne določbe

 

1.člen

 

DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED (v nadaljnjem besedilu društvo) je pravna oseba zasebnega prava in združuje fizične osebe z namenom varovanja okolja in narave za prihodnje rodove. Deluje na območju Bleda z okolico s pravicami in dolžnostmi na podlagi tega statuta.

2.člen

 

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb.

 

3.člen

 

Sedež društva je Bled, Mlinska cesta 3.

 

4.člen

 

Društvo ima svoj žig pravokotne oblike, z imenom in sedežem društva.

 

5.člen

 

Društvo deluje v skladu z ustavo republike Slovenije, zakonodajo o varstvu okolja in neposrednimi interesi ljudi za delo in življenje v zdravem, čistem in varnem okolju.

 

6.člen

 

Društvo zastopa interese svojih članov, če v svojem okolju potrebujejo pomoč, ko se zavzemajo za pravilno in strokovno rešitev problemov varstva okolja.

 

7.člen

 

Delo društva in njegovih organov je javno. Podatki iz dejavnosti društva so javni. Člani društva se o delu seznanjajo na rednih sestankih. Preko javnih medijev in posebnih publikacij je o delovanju društva obveščena širša javnost. Za zagotavljanje javnosti dela društva in dajanje informacij je odgovoren predsednik društva.

 

Namen in naloge društva

 

8.člen

 

 Namen društva je:

  • varovanje okolja v smislu ohranjanja in preprečevanja slabšanja življenjskih razmer,
  • varovanje s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti v pokrajini,
  • opozarjanje na spremembe v okolju, ki jih povzroča človek s posegi v prostor.

 

9.člen

 

Društvo opravlja naloge na naslednje načine:

  • s svojimi člani spremlja dogajanje v okolju,
  • opozarja javnost na nepravilnosti in možne posledice pri poseganju v okolje,
  • izobražuje člane in širšo javnost s predavanji, ekskurzijami, publikacijami,
  • daje pobude za ustreznejše ravnanje v okolju,
  • na željo zainteresiranih oblikuje mnenje in predloge o nameravanem posegu v prostor.

 

 

Varovanje območja Brje

 

9a.člen

 

Poseben namen društva je varovanje okolja, narave in kulturnih posebnosti doline Save Dolinke med Piškovico in Blejskim mostom (v nadaljnjem besedilu: območje Brje) za prihodnje rodove.

 

Območje Brje obsega zlasti nepremičnino, ki po katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkih predstavlja parc. št. 854, gozd 14.747,00 m2 in neplodno 600,00 m2, z.k. vl.št.961, k.o. Bled, z.k. Okrajnega sodišča v Radovljici, ki je zaščitena z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (Ur.list  RS, št.90/1998, 77/2000), pri čemer morebitne neskladnosti katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem ali naknadne spremembe odloka, do katerih bo prišlo po uveljavitvi te določbe statuta, ne vplivajo na naloge društva na tem območju.

 

Društvo uresniči svoj poseben namen z nakupom zemljišč na območju Brja in njihovim naknadnim gospodarjenjem skladno z določbami tega statuta.

 

9b.člen

 

Društvo gospodari z zemljišči na območju Brja s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti na tem območju ter varovanju tega območja pred slabšanjem življenjskuh razmer.

 

Drištvo kot lastnik zemljišč na območju Brja ne dovoli in ne izvaja nobene gradnje objektov, urejanja okolice in drugih posegov v prostor, razen če so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • gre za poseg ali dejavnost v smislu urejanja poti in dostopov ali neposrednega varovanja naravnih in kulturnih značilnosti območja Brja,
  • s posegom ali dejavnostjo soglaša Zavod za varstvo narave,
  • če zbor članov potrdi konkretno določen poseg.

 

Društvo vsako kršitev ali sumljivo dogajanje, ki kaže na spremembe, onesnaženje, poseg v prostor ali opravljanje dejavnosti, ki niso skladne s prejšnjimi odstavki, nemudoma naznani pristojnim službam kot so občinsko redarstvo, okoljska in gradbena inšpekcija, Zavod za varstvo narave, policija in podobno.

 

9c.člen

 

Društvo zemljišč na območju Brja ne sme odtujiti ali obremeniti niti s stvarnopravnimi niti z obligacijskimi pravicami.

 

Društvo lahko zaupa upravljanje ali skrb za zemljišča ali del zemljišč organizaciji, ki se ukvarja z zaščitenimi območji, če so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • se s tem zagotavlja gospodarjenje z zemljišči v skladu z določbami tega statuta,
  • s tem soglaša Zavod za varstvo narave in
  • če to potrdi zbor članov društva.

 

 

Članstvo

 

10.člen

 

Člani društva pristopajo prostovoljno. S podpisom pristopne izjave posameznik izrazi željo za vstop v društvo in se zaveže plačevati članarino. Član društva lahko postane vsakdo, ki je podpisal pristopno izjavo in je njegovo članstvo podprl upravni odbor.

 

11.člen

 

Pravice članov so, da v skladu s statutom:

 

     –    sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,

     –    predlagajo stališča, sklepe in rešitve vprašanj varstva okolja in narave,

     –    so seznanjeni s programom in poslovanjem društva,

     –    uporabljajo skupne dosežke društva pri svojem delu,

     –    volijo in so izvoljeni v organe društva.

 

 

12.člen

 

Dolžnosti članov so:

  • spoštovati statut in druge akte društva,
  • varovati ugled društva,
  • aktivno sodelovati pri uresničevanju ciljev društva,
  • plačevari dogovorjeno članarino,
  • delovati v skladu z osnovnimi cilji društva.

 

 

13.člen

 

Članom, ki s svojim ravnanjem škodujejo interesom varstva okolja, se po sklepu disciplinske komisije izreče usrezen disciplinski ukrep.

 

14.člen

 

Članstvo preneha s smrtjo, z izstopom, z izključitvijo in s prenehanjem delovanja društva po sklepu občnega zbora ali z izbrisom društva iz sodnega registra.

 

 

Organi društva

 

15.člen

 

Organi društva so:

  • zbor članov,
  • upravni odbor,
  • nadzorni odbor,
  • disciplinski odbor.

 

Mandatna doba članstva v organu je dve leti z možnostjo ponovne izvolitve.

 

16.člen

 

Volitve funkcionarjev in članov odborov društva so tajne. O vseh ostalih zadevah je glasovanje javno. Vse določitve se sprejemajo z navadno večino.

 

 

Zbor članov

 

17.člen

 

Najvišji organ društva je zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani. Zbor občanov je lahko reden ali izreden.

              

18.člen

 

Naloge zbora članov so:

  • sklepanje o dnevnem redu zbora,
  • sprejemanje programa dela društva,
  • sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa društva,
  • sprejemanje statuta in sprememb statuta,
  • volitve in razrešitve članov nadzornega in disciplinskega odbora,
  • volitve in razrešitve predsednika, podpredsednika, tajnika in bljagajnika društva,
  • dokončno odločanje o izključitvi člana iz društva,
  • odločanje o vključevanju in sodelovanju društva z drugimi sorodnimi organizacijami,
  • dajanje konsenza na mnenja k posegom v prostor, ki jih posreduje upravni odbor,
  • odločanje o pritožbah, ki  so mu posredovane preko upravnega odbora in nadzornega odbora,
  • odločanje o prenehanju društva.

 

19.člen

 

Izredni zbor članov skliče predsednik društva najmanj sedem dni pred datumom zbora:

  • po sklepu upravnega odbora,
  • na zahtevo nadzornega odbora,
  • na zahtevo ene tretjine članov.

 

Na izrednem zboru članov se sklepa le o zadevi, za katero je bil izredni zbor sklican.

 

20.člen

 

Zbor članov je sklepčen, če je navzočih najmanj polovica članov. Po enournem čakanju na sklepčnost je zbor članov sklepčen, če je prisotnih najmanj ena petina članov. Člani morajo biti o tem obveščeni.

 

 

Upravni odbor

 

21.člen

 

Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik društva in trije člani. Člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni zboru članov.

 

22.člen

 

V kolikor šteje članstvo petnajst članov ali manj, so vsi člani upravnega odbora, razen treh članov, ki tvorijo nadzorni odbor.

 

23.člen

 

Upravni odbor se sestaja po potrebi in ga sklicuje predsednik ali podpredsednik najmanj sedem dni pred sestankom.

 

24.člen

 

Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča najmanj polovica članov. V kolikor je pri glasovanju enako število glasov za in proti, odloča predsednikov glas.

 

25.člen

 

Naloge upravnega odbora so:

  • skrb za izvrševanje delovnega programa društva,
  • pripravljanje predlogov aktov društva,
  • pripravljanje predlogov finančnega plana in zaključnega računa,
  • skrb za finančno in materialno poslovanje društva,
  • uresničevanje drugih nalog, ki izhajajo iz aktov društva in nalog, ki mu jih dodatno naloži zbor članov.

 

26.člen

 

Upravni odbor je dolžan članstvo redno obveščati o svojem delu oziroma na zahtevo posameznega člana dati ustrezno pojasnilo.

 

 

Nadzorni odbor

 

27.člen

 

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana.

 

28.člen

 

Nadzorni odbor se sestaja po potrebi in ga sklicuje predsednik najmanj sedem dni pred sestankom. Nadzorni odbor je sklepčen, če sta navzoča najmanj dva člana ali predsednik in en član. Glasovanje , sprejemanje sklepov in obveščanje poteka na enak način kot pri upravnem odboru.

 

29.člen

 

Člani  nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora. Naloga nadzornega odbora je nadzor nad delovanjem in finančnim ter materialnim poslovanjem društva. Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren zboru članov.

 

    

Disciplinski odbor

 

30.člen

 

Disciplinski odbor sestavlja pet članov društva, ki ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora. Organ je sklepčen z glasovanjem večine.

 

31.člen

 

Disciplinski odbor vodi postopke v skladu z disciplinskim pravilnikom in izreka disciplinske ukrepe opomin, javni opomin, izključitev. O zadevi mora presoditi v roku treh mesecev.

 

32.člen

 

Disciplinski odbor lahko izključi člana:

  • če ne spoštuje statuta in drugih aktov društva,
  • če ne varuje ugleda društva,
  • če ne sodeluje pri uresničevanju ciljev društva,
  • če ne sodeluje v skladu z osnovnimi cilji društva,
  • če društvo materialno oškoduje.

 

33.člen

 

Disciplinski odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

 

34.člen

 

Prizadeti član ima pravico pritožbe zoper odločitev disciplinskega odbora v roku trideset dni na zbor članov, ki odloča kot drugostopenjski organ.

 

 

Predsednik društva

 

35.člen

 

Predsednika društva izvoli zbor članov za dobo dveh let.  Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora.

 

36.člen

 

Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami doma in v tujini. Odgovoren je za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom republike Slovenije.

 

V razmerju do tretjih oseb je zastopanje društva s strani predsednika omejeno glede odtujitve in obremenitve nepremičnine parc. št. 854, z.k. vl.št.961, k.o. Bled, z.k. okrajnega sodišča v Radovljici, in sicer tako, da je sleherna izjava volje društva, izražea s strani predsednika društva, veljavna le, če jo s predhodnim soglasjem za posamičen posel ali z naknadno odobritvijo potrdi zbor članov društva, ki je sklican skladno s statutom in zakonom.

 

37.člen

 

Za svoje delo je predsednik društva odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.

 

 

Financiranje

 

38.člen

 

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

  • s članarino,
  • od dohodka iz dejavnosti društva,
  • z darili in volili,
  • s prispevki donatorjev,
  • iz javnih sredstev.

 

                                                                     39.člen

 

Če društvo pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.

     

40.člen

 

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme zbor članov. Na rednem letnem zboru članov člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

 

41.člen

 

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in podpredsednik društva.

 

42.člen

 

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi iz tega področja. Blagajnik vodi poslovanje v skladu z računovodskimi standardi za društva.

 

43.člen

 

Društvo ima svoj račun pri Gorenjski banki.

 

 

Povezovanje društva

 

44.člen

 

Društvo se lahko povezuje z ostalimi društvi v občini Bled, Sloveniji in tujini, če to koristi njegovemu delovanju.

 

Prenehanje društva

 

45.člen

 

Društvo preneha s sklepom o prenehanju, ki ga sprejme zbor občanov, če za prenehanje glasuje dve tretjini članov. Sklep mora vsebovati ime društva s sorodno dejavnostjo, ki je ustanovljeno na podlagi zakona o društvih, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva občine se vrnejo proračunu.

 

46.člen

 

Društvo lahko preneha po samem zakonu. Po poravnavi vseh obveznosti se  premoženje društva  prenese na Društvo ekologov Slovenije.

 

 

 

 

 

Predsednik društva: Miroslav Kapus

 

 

Tajnik društva: Miha Žvan

 

 

 

                 

                    

  •  

 

 

 

 

         

 

  •  
  •  

 

                                                

 

 

 

           

 

 

 

      

 

    

 

 

 

 

Obvoznice – odločilne za nadaljnji razvoj Bleda

 

Dani ferčej, univ. dipl. ing. les.  

Bled za svoj nadaljnji razvoj neobhodno potrebuje obvoznice in to v najkrajšem možnem času. To pa ne pomeni, da si lahko privoščimo neustrezne rešitve. Dosedaj smo bili priča kar nekaj takšnim predlogom. O problematiki južne ali mlinske obvoznice ste lahko brali v prejšnji številki Zavesti, o severni, rečiški, pa boste lahko v eni od naslednjih. Trase, ki kljub obstoju boljših možnosti po nepotrebnem uničujejo stoletni razvoj vasi, niso dopustne.

Zato si močno želim, da bo nova občinska oblast zmožna ponovno in z veliko mero pameti pretehtati vse predloge in izbrati tiste, ki so sprejemljivi za ljudi in za prostor, v katerem živimo.

Seveda obvoznice potrebujemo takoj, potrebovali bi jih že pred leti. Kljub temu si je bolje vzeti še kakšen mesec časa za izdelavo optimalnih rešitev, kot pa z zastarelimi in prenagljenimi odločitvami (nemara celo špekulativno 'zlobiranimi') trajno pokvariti edinstveno podobo kraja in/ali nedopustno posegati (grobo zarezati) v občutljivo življensko tkivo blejskih vasi in življenja vaščanov. Kljub nujnosti čimprejšnjega začetka gradnje si bo Lista za ljudi in prostor zato še naprej prizadevala za take rešitve, ki bodo učinkovite in hkrati usklajene s potrebami in možnostmi kraja.

Česa si mladi na Bledu želimo

Blaž Intihar Eržen

 

Pred kratkim sem dobil pobudo, naj napišem članek o tem, česa si mladi na Bledu in njegovi okolici najbolj želimo. Vsekakor je to tema, o kateri se da veliko napisati, saj je na Bledu kar nekaj »lukenj«, ki bi jih bilo potrebno nemudoma zakrpati. Kot prvo bi rad omenil večnamenski športni center, v katerem bi lahko mladim ponudili najrazličnejše športe. Težnja razvitejših držav sveta je usmerjanje mladih v aktivnejše preživljanje prostega časa. Zato je zelo pomembno, da k temu problemu na Bledu pristopimo pravilno in preudarno.

Kot naslednji problem na Bledu mladi vidimo kino, ki je trenutno v izredno nezavidljivem položaju. Kot je že splošno znano, se vse spet zatika prav pri razpisu za izvajalca. Torej je tudi tukaj vpletena Občina Bled, ki postori za mlade na Bledu vse manj in manj.

Na Bledu ne deluje več niti Klub študentov Bled, saj mu občina ne dodeli ne finančnih sredstev, kaj šele ustrezne prostore. Tako si mladi na Bledu ne moremo izbrati svojih predstavnikov, ki bi organizirali nam tako želene prireditve. Verjetno nekaterim to celo ugaja.

Pred leti je bila na Bledu tudi poletna prireditev študentov "Šik fest", ki je bila zelo obiskana, vendar so tudi njo pokopala premajhna denarna sredstva sponzorjev. Prav ta prireditev je dokazovala, da smo mladi na Bledu sposobni organizirati zanimive dogodke, ki privabijo tudi domačine in turiste, a vendar le ob zadostni podpori občine.

Po pregledu letošnjega programa prireditev v Občini Bled sem ugotovil, da bi lahko prireditve za mlade preštel na prste ene roke! Še najbolj se prireditvam za mlade približajo vrtne veselice raznoraznih gasilskih društev! Zdi se mi, da je to absurdno in nesprejemljivo. Zato je treba na Bleduna tem področju postoriti še mnogo.

Na Bledu obstaja tudi lokalna televizijska postaja Bled TV, ki je namenjena izključno reklamam in prenosom občinskih sej. Mladi na Bledu skorajda nimamo možnosti javnega udejstvovanja v splošnih občilih in medijih. Kaj ko bi mladi na Bledu imeli enkrat na teden svojo oddajo? Bi bilo to spet predrago? Mogoče kakšen drug izgovor?

No, pa da ne bom samo grajal, bi rad občino ob tej priložnosti tudi pohvalil za obnovljeni stadion. S tem je dokazala, da se da z zadostno voljo ogromno doseči.

Mladi na Bledu imamo v sebi ogromen potencial, le pomagati nam ga morate izkoristiti. Imamo nove, sveže ideje, ki bi jih radi predstavili širši javnosti in predvsem občini, ki bi nam jih morala pomagati realizirati.

Nočemo, da bi nas narobe razumeli in gledali na nas kot na ljudi, ki samo kritizirajo. Imamo voljo in željo, da se Bled razvije v vodilni turistični kraj, v katerem bodo svoje zatočišče našli ljudje vseh starosti.

Zato je pomembno, da mladi na Bledu izberemo prave kandidate, ki bodo v prihodnjih štirih letih zastopali naša stališča. Le tako si lahko obetamo lepšo prihodnost tukaj, na Bledu. Le upamo lahko, da nam naših aktivnosti kmalu ne bo več potrebno iskati po drugih občinah, ki mladim posvečajo več pozornosti.

Pred časom sem prebral misel, ki govori o tem, da je treba z mlajšimi ravnati spoštljivo, saj bodo le ti nekoč pisali našo zgodovino. In prav to naj bo popotnica novemu županu oziroma županji in seveda tudi občinskemu svetu.

Kaj lahko lokalna skupnost nudi mladim za zdrav osebnostni razvoj

 

Ljuba Kapus prof. defektologije

 
 
Kaj determinira počutje mladih v življenjskem obdobju med zaključkom otroštva do zrelosti?
 
Mladost oziroma prehod iz otroštva v odraslost je bila skozi vso kulturno zgodovino pojmovana kot problematično in krizno življenjsko obdobje.
 
V preteklosti je bilo to obdobje kratko, prehod iz otroštva hiter, mladi so hitro dobili obveznosti odraslih. Sedaj se obdobje adolescence daljša, vsaka generacija vstopa vanjo prej (otroštvo se krajša), a hkrati mladi kasneje vstopajo v svet odraslosti.
 
V tem času naj bi mladostnik razvil svojo identiteto (kdo je, kje je njegovo mesto – posebno pomembno je to v skupini z vrstniki vzpostavil dokončen odnos do svoje spolne vloge in drugega spola), vzpostavil samostojnost oz. avtonomnost (prevzemanje odgovornosti, osamosvajanje – trenja s starši, občutki krivde, jeza, uporništvo), se odločil, kaj bo v življenju počel (določitev ciljev, iskanje smisla življenja).
 
To so kompleksne in težke naloge za mladega človeka in jih brez posebnih težav zmorejo le tisti, ki imajo trden občutek lastne vrednosti. Pogoj za to je, da mu okolje, v katerem živi, nudi takšne možnosti z zagotovitvijo
 
1. pogojev za občutek varnosti – z jasnimi pravili in postopki, z jasno opredeljeno odgovornostjo, z odkrivanjem in reševanjem strahu in bojazni, s spodbujanjem
2. pogojev, ki razvijajo občutke pripadnosti – skupne aktivnosti, z okolico, ki sprejema, – razvijanje ponosa,- nudenje pomoči
3. pogojev, ki razvijajo občutek smiselnosti – načrtovanje dela in doseganje ciljev, zaupanje, samozaupanje in požrtvovalnost ter pripravljenost, vrednote, pozitivno mišljenje, poznavanje osebnih pričakovanj
4. pogojev, ki razvijajo identiteto: – poznavanje mladih, upoštevanje enkratne osebnosti, opaziti dobre rešitve in pohvaliti, slavljenje uspeha
5. pogojev, ki razvijajo sposobnosti: – iskanje različnih rešitev, prilagajanje na spremembe, analiza aktivnosti in učinkovitosti, učenje sodelovanja, povratna informacija.
 
Velik delež mladih ni deležen pogojev, ki bi mu omogočili, da bi trdno, odločno in uspešno stopal proti odraslosti. Različni dejavniki v družbi ogrožajo njegov razvoj: v družini, v šoli, lokalni skupnosti ter v širši družbeni skupnosti s svojimi cilji, filozofijo, organizacijo in politiko.
 
Na urejanje razmer za ugoden fizičen, socialen, psihičen in duhoven razvoj mladih pa imajo na koncu največji vpliv tisti, ki imajo v rokah moč odločanja.
 
Od njihovega zavedanja, kaj je pomembno za mlade in kaj je pomembno nasploh v življenju (katere vrednote) in njihovih odločitev bo odvisno, ali bodo v družbi prevladovali ogrožajoči dejavniki (čim več prestrašenih, vodljivih in manj kompetentnih ljudi) ali pa dejavniki, ki bodo pomagali mladim zrasti v odgovorne, zdrave in učinkovite samostojne odrasle.
 
Odkar se v naši družbi uveljavljajo vrednote potrošništva, lahkega in hitrega zaslužka, ki opravičuje vsa sredstva za dosego cilja, pretiranega pohlepa po velikem bogastvu, vrednotenje učinkov samo z denarjem, prihaja do stopnjevanja težav kot so nemotiviranost za delo, nepripravljenost potruditi se, posledično slabši šolski uspeh, velik osip pri izobraževanju, neprepoznavanje smisla zaradi slabih zaposlitvenih možnosti, socialnih težav.
 
Socialni kontakti in odnosi so okrnjeni – manj druženja, več individualnih dejavnosti (tv, internet), krhkost sposobnosti reševanja življenjskih problemov in iskanje rešitev s kompenzacijami oz. nadomestnimi zadovoljitvami, kamor sodijo tudi droge in tudi druge odvisnosti (odvisnosti v odnosih, iger na srečo…), obolevanje – velik porast depresivnih, nevrotičnih, psihiatričnih obolenj (paranoje, anoreksije).
 
Vsakdanji svet mladih postaja na eni strani apatija, resignacija in umik v zasebnost, na drugi strani agresivnost, nasilje.
 
»Svet vidijo kot nepredvidljiv, poln tveganj, ta tveganja pa dojemajo individualno kot svoje krize in ne kot učinke procesov, ki so zunaj osebnihdometov. Izguba zaposlitve je videti kot osebna odgovornost, neuspeh v šoli kot pomanjkanje truda, mladinska odklonskost kot pomanjkanje družinske vzgoje. Tudi socialne izključenosti mladi ne razumejo kot objektivno stanje stvari, pač pa kot občutek pomanjkanja moči, da bi lahko spremenili lastno situacijo. Čeprav večina mladih najde lastno pot v odraslo življenje, se oblikujeta dve kontrastni skupini: tista, ki ji ti procesi odpirajo nove možnosti in so zanje izziv, in tista, ki je potisnjena na rob.« (Mirjana Ule)
 
Reševanje teh problemov zato zahteva aktiven družbeni odnos odraslih – posebno družbeno skrb.
 
Če hočemo spremeniti tokove, je potrebno postaviti na mesta odločanja ljudi, ki bodo zaznali občutljivost sobivanja in medsebojne soodvisnosti ljudi, pa ne le ljudi – tudi narave, in bodo te vrednote postavili pred svoje interese.
 
Ob zavedanju tega je naložba v dejavnosti za otroke in mlade dobra naložba. Izgovorov, da ni denarja, češ, druge stvari so bolj pomembne, potem ne more biti več. Kot del sistema ima pri tem veliko vlogo tudi lokalna skupnost in je v dobršni meri odgovorna za to, kakšne pogoje bo ustvarila za svoje mlade ter kakšna sporočila o vrednotah jim bo posredovala – predvsem s svojim zgledom.

 

 

Občino vidimo kot skupnost, ki skrbi za varnost občanov, za njihovo dobro počutje in za razvijanje njihovih zmožnosti

Ljuba Kapus prof. defektologije

 
Občino vidimo kot skupnost, ki skrbi za varnost občanov, za njihovo dobro počutje in za razvijanje njihovih zmožnosti
 
Naloge občine, ki jih pričakujemo, so med drugim:
 
1. Občan in njegova varnost
 
- prizadevanje za ohranitev zdravega življenskega okolja (čiste vode, ustrezno ravnanje z odpadki, preprečevanje onesnaževanja)
- prizadevanje za varnejše ulice in ceste ter dobro organiziran promet (ureditev cest in pločnikov, omejitve hitrosti, posebna skrb za varnost pešca – otroci, ostareli)
- ureditev pešpoti in kolesarskih poti za rekreacijo in turizem
- skrb za varnost občanov, še zlasti otrok, na kopališčih, igriščih, prireditvah
- aktivna participacija lokalne skupnosti in občanov pri preprečevanju vseh vrst kriminalitete (med drugim nasilja, preprodaje drog in korupcije)
- aktivna udeležba lokalne skupnosti pri zmanjševanju zasvojenosti vseh vrst (tobak, alkohol, droga, igre na srečo, TV in internet)
- utrjevanje odgovornosti za aktivno in zdravo življenje (ustvarjalnost, šport, rekreacija)
 
Zdravstvena varnost
- skrb za dostopnost zdravstva
- širitev možnosti preventivnih zdravstvenih uslug svetovanje, izobraževanje širših družbenih skupin, posebno mladih, za zdravo življenje
- približati možnost pomoči rizičnim skupinam v okviru psihološkega in psihiatričnega svetovanja ter terapevtskega delovanja ter zdravljenja (problematika odvisnosti, depresivnih in psihotičnih
obolenj)
- zagotovitev zdravstvenega varstva tistim, ki si ga sami ne morejo zagotoviti (osebe brez zavarovanja, revni, brezdomci)
 
 
Socialna varnost
- temeljna je skrb za gospodarski razvoj občine, ki prinaša ekonomsko dobrobit najširšemu krogu
občanov
- pomoč mladim družinam pri ustvarjanju varnega in toplega doma
- dopolnjevanje zakonsko določene skrbi za socialno ranljive skupine ljudi (starejši, brezposelni, revni, otroci, invalidi, osebe s težavami v razvoju, fizično in psihično bolni …)
- promocija in skrb za strpnost, humanost in medsebojno pomoč
 
2. Oblikovanje občanom prijazne skupnosti
 
- organizacija družabnih srečanj, prireditev, skupnih aktivnosti občanov (razvijanje pripadnosti in sodelovanja)
- negovanje medsebojnega spoštovanja, strpnosti in sprejemanja različnosti
- spodbujanje sodelovanja pri doseganju skupnih ciljev
- skrb za dobre pogoje za društvene aktivnosti na področjih kulturnih, športnih in umetniških dejavnosti za vse družbene skupine
 
Skrb za starejše občane
- vzpodbujanje izobraževanja in družabnega življenja upokojencev in starejših ter njihovo vključevanje v družbeno življenje
- vzpodbujanje delovanja društev za starejše in ustvarjanje pogojev zanj
- vzpodbujanje medsebojne pomoči in pomoči starejšim s strani mladih in ostalih članov lokalne skupnosti
- pomoč in dopolnjevanje družbeni skrbi pri organizaciji socialne in zdravstvene pomoči starejšim,
nemočnim in osamljenim
- organiziranje dnevnega centra za starejše in pomoči na domu
- podpora ustanovitvi doma za starejše občane
 
3. Razvijanje sposobnosti občanov za soudeleženost pri odločanju
 
- dopolnjevanje ponudbe ob rednem izobraževanju (glasbena šola, tečaji jezikov, ustvarjalne in tehnične delavnice) dostopne za širok krog ljudi vseh generacij
- razvijanje športa in telesnih aktivnosti občanov vseh generacij po načelu »Zdrav duh v zdravem
telesu«
- spodbujanje delovanja interesnih skupin občanov, skupin posameznih lokalnih območij ter civilnih iniciativ ter vključevanje njihovega znanja in sposobnosti v odločanje o lokalni samoupravi

Kultura posameznika-kultura občine-blagostanje skupnosti

 

Ana Marija Kovač, Marisa Monti

 
Tako kot je gospodarstvo osnova za zdrave ekonomske temelje, je kultura osnova za zdrav razvoj posameznika. Kultura oz. kultiviranje ne pomeni zgolj osnovnega in nadaljnjega šolanja v okviru institucij. Zavedamo se, da se posameznik preko najrazličnejših dejavnosti kultivira vse življenje. Elementarno vzgojno funkcijo opravljajo državne ustanove, uveljavljajo se tudi novi pristopi. Občina po meri občana omiko lahko vzpodbuja ali zanemarja. Le kultivirana skupnost občanov pa lahko zagotovi najboljše razvojne možnosti na vseh področjih bivanja. Da bi dosegli večjo in bolj poglobljeno povezanost krajanov, bomo v prihodnosti posvečali večjo pozornost ozaveščanju posameznikov, da se močneje povežejo s skupnostjo, v kateri živijo, kajti občutek pripadnosti je eden izmed odločilnih dejavnikov pri oblikovanju človekove samopodobe. Zato si prizadevamo za obnovitev oz. izgradnjo novih kulturnih domov, za ustanovitev kulturnega centra v prostorih TVD Partizan in na Pristavi (organizacija prireditev, muzejska in galerijska dejavnost, ureditev muzejske zbirke na Blejskem gradu). Želeli bi približati kulturo mlajši populaciji in omogočiti druženje pripadnikov različnih starostnih skupin, ki bi se srečevali na literarnih in spominskih večerih, koncertih, na srečanjih s starejšimi domačini, v folklornih skupinah, na gledaliških in lutkovnih predstavah. V medsebojni povezavi različnih društev bi oživela tradicija, obenem pa si lahko obetamo razcvet vsestranskih talentov. Kot je zapisal psiholog in prevajalec Janez Svetina v svoji knjigi Slovenci in prihodnost:
 
»Zrela kulturna politika in dejavnost na vseh ravneh v družbi bi si morala prizadevati za obilico žlahtnih vsebin in oblik družabnega življenja in prireditev, ki bi lahko bogatile naše ljudi in spreminjale naše življenje v igro žlahtnih medčloveških odnosov.«

Program za razvoj gospodarstva, izboljšanje delovanja občinske uprave in ureditev občinskih financ

 

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec.

Finance in proračun

Že vrsto let se primanjkljaj v občinskem proračunu rešuje s prodajo občinskega premoženja. Popolnoma jasno je, da tako ne gre v nedogled. V preteklem letu je bila Občina Bled po vrednosti prodanega premoženja med 193 občinami na neslavnem tretjem mestu. Več premoženja sta prodali samo bistveno bogatejši mestni občini Ljubljana in Kranj! Če se že prodaja premoženje v lasti Občine, je potrebno zagotoviti, da se izkupiček investira v razvojne projekte, ki bodo prinašali dodatne prihodke v prihodnosti. Prihodki od prodaje premoženja v letu 2005

1.Mestna občina Ljubljana          921.307
2.Mestna občina Kranj                566.266
3.Občina Bled                             271.458
 

Potreben bo tudi dogovor z Občino Gorje o delitveni bilanci. Menimo, da bi se bilo smiselno dogovoriti z novoustanovljeno Občino Gorje tudi za skupno izvajanje določenih funkcij, tako da ne bi prihajalo do prevelikega podvajanja administracije. Takšno sodelovanje omogoča zakon o lokalni samoupravi, zakon o financiranju občin pa ga z dodatnimi proračunskimi sredstvi celo vzpodbuja. 26.b člen omenjenega zakona namreč zagotavlja dodatno dotacijo iz državnega proračuna v višini kar 50% v preteklem letu realiziranih odhodkov. Zaradi izredno slabega finančnega stanja občine in velike zadolženosti bo pri večjih naložbah nujno delno sofinanciranju iz državnega proračuna in evropskih skladov. Predvsem evropski skladi so velika priložnost, saj so bili do sedaj deloma tudi zaradi pomanjkanja potrebnega znanja za pripravo kakovostnih projektov praktično neizkoriščeni. Zato bomo oblikovali skupino strokovnjakov z različnih področij, ki bo občini pomagala pri pripravi projektov. Strokovna skupina bo lahko pomagala tudi pri realizaciji dobrih idej občanov, če le ti ne bodo imeli dovolj znanja in izkušen za samostojno pripravo projektov. Člani strokovne skupine ne bodo zaposleni na občini, pač pa bodo plačani iz na razpisih pridobljenih sredstev.

Pridobljena evropska sredstva v letu 2005

1.Hrastnik                                           332.288
2.Komenda                                         262.175
3.Kuzma                                             227.996
4.Mestna občina Velenje                   193.516
5.Mestna občina Slovenj Gradec       168.908

BLED                                                            0

Gospodarstvo

Zagovarjamo tak razvoj gospodarstva, ki bo resnično pomenil napredek. Razvoj se v današnjem svetu ne more več meriti v tonah betona. Tako Evropska unija kot država Slovenija sta se v svojih strateških dokumentih jasno opredelili za trajnostni razvoj in za družbo, temelječo na znanju. Bled ima v slovenskem merilu daleč nadpovprečno izobrazbeno strukturo. Žal pa na Bledu ni dovolj ustreznih delovnih mest, zato se več kot polovica prebivalcev na delo vozi drugam.

Naloga Občine je, da v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo ustvari spodbudno okolje, v katerem bo ta potencial znanja lahko prišel do veljave. Potrebujemo sveže zamisli, ki bodo omogočale razvoj ustvarjalnega potenciala prebivalcev Bleda in nove projekte, ki bodo uglašeni s prostorskimi in naravnimi danostmi našega kraja. Hkrati z ustvarjanjem pogojev za nastajanje kakovostnih novih delovnih mest spada med odgovornosti občinskega sveta tudi ohranjanje obstoječih. Občinski svet mora z zavrnitvijo spremembe namembnosti zemljišča zagotoviti, da se lastnikom podjetij na dobri lokaciji ne bo splačalo zapirati delovnih mest, kot se je to zgodilo s podjetjem Vezenine Bled. Potencialno ogroženi sta še vsaj dve podjetji. Poleg kakovostnejših oblik turizma bomo spodbujali predvsem razvoj panog, ki v večji meri temeljijo na znanju. Pri tem ne smemo pozabiti na kmetijstvo. V interesu vseh občanov Občine Bled je dolgoročno preživetje kmetij, ki dajejo značaj našemu kraju in skrbijo za ohranjanje kulturne krajine. Zaradi razdrobljenosti obdelovalnih površin in manjše velikosti kmetij količinsko težko konkurirajo velikim kmetom iz drugih držav EU. Zato je potrebna preusmeritev s kvantitete v kvaliteto – torej pridelava kakovostne hrane, pokateri bo vse večje povpraševanje. Poleg tega bo nujen razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki se v večini primerov vežejo na turizem. Kje so torej boljši pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti kot na Bledu in v okolici? Za take spremembe je potrebno precej znanja in tudi časa. Zato je potrebno pričeti čim prej. Pri tem pa kmetje seveda potrebujejo in lahko tudi upravičeno pričakujejo konkretno strokovno in finančno podporo občine.Lokalna samouprava Občani potrebujemo občinske svetnike, funkcionarje in uslužbence, ki jim bomo lahko zaupali. Zaupanje pa lahko temelji zgolj na iskrenem zavzemanju in delovanju za korist kraja. Menimo, da je zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti Občina Bled potrebuje etični kodeks. Etični kodeks predstavlja minimalne standarde etičnega ravnanja župana, svetnikov ter drugih občinskih funkcionarjev in uslužbencev. Verjamemo, da bodo sprejem kodeksa pozdravili tudi občinski funkcionarji, saj jim bo v pomoč, da se bodo lažje odločali v moralnih dilemah. Poleg etičnega kodeksa pa lahko k povrnitvi omajanega zaupanja v delovanje organov Občine pripomore predvsem popolna preglednost postopkov ter spoštovanje zakonov in referendumske volje občanov.

Občinska uprava

Osnova za dobro delovanje občinske uprave sta strokovnost, vizija in etično ravnanje. Od vodij oddelkov poleg strokovnosti pričakujemo dobro poznavanje zakonodaje, ki ureja njihovo področje dela. Le tako bodo lahko zagotovili, da ne bo prihajalo do kršenja zakonodaje in kratenja pravic občanov. Ob zavedanju, da je celotna občinska uprava v službi občanov ne bo težko pripraviti ukrepov za približanje občinske uprave občanom. V zadnjem času je na Bledu nastalo kar nekaj civilnih pobud, zelo dejavna so številna društva, vendar pa zelo težko predstavijo svoja stališča. Zato predlagamo, da se ustanovi poseben odbor za pobude občanov, ki bo redno obravnaval pobude skupin in posameznikov in jih tudi predstavljal na sejah občinskega sveta. Poleg tega bomo poskušali omogočiti, da bodo predstavniki civilnih iniciativ in društev tudi sami dobili besedo na odborih in na sejah občinskega sveta. Preprečevanje korupcije Možnost korupcije na občinski ravni obstaja predvsem pri porabi javnega denarja in na področju urejanja prostora. Pri porabi javnega denarja predstavlja pomemben problem mešanje javnega in zasebnega interesa, predvsem v primerih poslovanja občine s podjetji v lasti občinskih funkcionarjev. Rešitev vidimo v etičnem kodeksu, ki bo v bodoče preprečeval tovrstno navzkrižje interesov in v boljšem nadzoru nad javnimi naročili.

Na področju urejanja prostora sodi občina Bled skupaj z obalnimi občinami in mestno občino Ljubljana prav zaradi atraktivnosti zemljišč in s tem povezanimi možnimi dobički med korupcijsko najbolj izpostavljene občine v državi. Problem je še posebej pereč, ker ima korupcija na področju prostorskega načrtovanja trajne posledice, ki jih ni več mogoče popraviti. Zato mora občinska uprava v najkrajšem času pripraviti načrt integritete, kot ga predvideva 40. člen zakona o preprečevanju korupcije. Potrebno je predvsem ugotoviti, katera delovna mesta v občinski upravi so najbolj izpostavljena korupciji in sprejeti preventivne ukrepe za zmanjševanje možnosti zanjo. Z boljšim delovanjem vseh ravni lokalne samouprave bo prav tako manj možnosti za korupcijo, saj o pomembnih stvareh za posamezna naselja ne bo odločala peščica ljudi v tajnosti, pač pa bo o njih tekla široka razprava. Pričakujemo, da bo k manjši korupcijski izpostavljenosti prispevala tudi zahtevana dvotretjinska večina za spremembe zaščite varovanih območij, ki so žal za špekulante še posebej zanimiva. Upam, da je iz zapisanega razvidno, da imamo na
omenjenih področjih jasne cilje in da tudi natančno vemo, kako jih bomo dosegli.

Skladen prostorski razvoj za rast življenjskega standarda

Matevž Čelik, univ. dipl. arh.

 
Občini Bled in Gorje spadata med redko-poseljene občine, kjer je skoraj polovica prebivalstva skoncentrirana na Bledu, več kot 80 odstotkov ljudi pa živi v petih večjih naseljih: Gorjah, Zasipu, Ribnem in na Bohinjski Beli. Pri bodočem prostorskem razvoju v ta naselja prednostno načrtujemo usmerjanje novih dejavnosti, za ostala naselja pa je bistvena prenova, zadovoljevanje posameznih potreb po novih stanovanjskih zmogljivostih in prepletanje primarnih kmetijskih in drugih dejavnosti s turizmom.
 
Območje občine Bled kot zaledje za preživljanje prostega časa občasno uporablja 500.000 prebivalcev Osrednjeslovenske regije in 200.000 prebivalcev Gorenjske regije. Do danes so turistični in drugi razvojni programi popolnoma prezrli potencial in pomen tega območja za lokalno gospodarstvo, ki na podlagi različnih kazalcev kaže znake stagnacije. Plače v občini Bled že močno zaostajajo za slovenskim povprečjem, dodana vrednost na zaposlenega je nizka. Turizem, ki na Bledu razpolaga z izjemnimi viri, še vedno ustvari komaj 14 odstotkov dohodka v občini.
 
Turistični razvoj je bil v zadnjih 15 letih osredotočen zgolj na središče Bleda, kjer se nahaja 65 odstotkov vseh turističnih ležišč v občini in okrog 75 odstotkov zasebnih sobodajalcev. Število turističnih prenočišč v občinah Bled in Gorje stagnira že skoraj 20 let, vzporedno s tem pa tudi druga turistična infrastruktura in urejenost krajev v občinah.
 
Število prebivalcev v občini rahlo narašča, vendar žal ne na račun rodnosti, temveč zaradi priseljevanja starejšega prebivalstva. Nadpovprečna izobrazbena struktura prebivalcev občin Bled in Gorje je slabo izkoriščena. Večina visoko izobraženih kadrov ne najde zaposlitve doma, tako da se skoraj polovica prebivalcev vozi na delo v druge občine. Takšne razmere ne obetajo veliko niti razmeroma velikemu številu študentov in dijakov v občini.
 
V občinah Bled in Gorje v eni stanovanjski enoti živi več prebivalcev kot v Sloveniji v povprečju. Ta podatek je mogoče povezati s podatki o številu zgrajenih stanovanj v preteklih letih in ugotoviti, da so mladi, ki ostajajo v občini, prisiljeni živeti v hišah svojih staršev in imajo zelo malo možnosti, da bi se povsem osamosvojili.
 
Stanovanjski fond v občini Bled je star, saj je bilo dobrih 23% stanovanjskih enot zgrajenih pred II. svetovno vojno, 55% stanovanj pa do osamosvojitve Slovenije. Delež javnih stanovanj v  stanovanjskem fondu je v občini Bled nižji od slovenskega povprečja, gradnja stanovanjskih stavb v zadnjih letih pa temelji skoraj izključno na fizičnih osebah. V zadnjih treh letih se v občini zgradi komaj dobrih 30 novih stanovanj na leto.že tako nizkega slovenskega povprečja. V Sloveniji je bilo v zadnjih treh letih zgrajenih 3,47 stanovanja na 1000 prebivalcev letno, v občini Bled pa komaj 2,87 stanovanja na 1000 prebivalcev.
 
Prostorski plani, ki jih je občina sprejemala v zadnjih petnajstih letih, se niso resno soočili s temi problemi. Z novo strategijo prostorskega razvoja želimo omogočiti nastanek različnih dejavnosti, vezanih predvsem na lokalne človeške vire, in ga skladno razporediti po območjih obeh občin.
 
Prostorski razvoj občin Bled in Gorje mora upoštevati prostorske kvalitete in prednosti krajinskega območja s prepoznavno identiteto, ki temelji na obsežnih neposeljenih in redkoposeljenih naravnih gorskih območjih ter prepoznavnem poselitvenem vzorcu v ravninskih območjih.
 
Prostorski razvoj občin Bled in Gorje mora biti uravnotežena kombinacija konceptov ohranjanja in varovanja, prenove in revitalizacije ter krepitve razvoja in sodelovanja.
 
Da bi ohranili prostorske kvalitete in prednosti območja s prepoznavno identiteto, se dejavnosti usmerjajo pretežno v obstoječa območja poselitve. Pri tem je potrebno ohranjati in prenavljati kvalitetne dele naselij, ki so pomemben nosilec prostorske identitete. Stara poselitvena jedra v  bližini jezera in mestnega središča se preobražajo v dele mestnega središča, namenjenega turizmu in gostinstvu. Prenova je osredotočena v bolj kvalitetno urejanje ulic, trgov in parkovnih površin v območju teh naselij in izboljšanje ulic ter odprtega skupnega javnega prostora v novejših stanovanjskih naseljih.
 
Načrtovanje novih območij za organizirano stanovanjsko gradnjo, ki se urejajo z občinskimi lokacijskimi načrti, naj bi z dodatnimi ukrepi pripomoglo k sprostitvi potreb po novih stanovanjih.
 
Z razporejanjem različnih storitvenih dejavnosti na območju Ljubljanske in Prešernove ceste se bo zaokrožilo mestno središče na Bledu. Obenem je potrebno intenzivno vzpodbuditi razvoj in urejanje krajevnih središč v Gorjah, Zasipu, Ribnem in na Bohinjskih Beli.
 
Z omogočanjem razvoja različnih dejavnosti naj bi  pripomogli k prenovi trga delovne sile v občini, zadržali izobraženo delovno silo doma in mladim omogočili zadostno število stanovanj. Vse to naj bi posledično vodilo tudi k rasti dohodka v občini.
 
Potrebe malega gospodarstva po poslovnih in proizvodnih površinah je potrebno rešiti s širitvijo proizvodno poslovnih območij na obstoječih lokacijah v Spodnjih Gorjah in na Lisicah na Bledu ter z odpiranjem možnosti za razvoj teh dejavnosti ob železniški progi na robu vojašnice na Bohinjski Beli.
 
Z razvojem športno-rekreacijske infrastrukture naj bi predvsem izboljšali možnosti za rekreacijo v zimskem času, tako za dvoransko rekreacijo kot rekreacijo na prostem. S prenovo Zatrnika naj bi Bled znova postal tudi zimsko turistično središče.
 
Zadovoljevanje državnih razvojnih ciljev na področju razvoja turizma je na področju nastanitvenih zmogljivosti potrebno najprej reševati znotraj starejših opuščenih območij hotelov in gostišč. Z namenom, da bi omrežje naselij v obeh občinah razvijali kot turistično območje, je treba del ponudbe načrtno locirati v krajih okrog Bleda. V nadalje so načrtovane tudi lokacije za nove hotelske objekte. Razvoj turizma na Mlinem, Rečici in v mestnem središču Bleda ter povezovanje prenove naselbinske in stavbne dediščine v starejših poselitvenih jedrih z razvojem manjših družinskih gostišč in hotelov, naj bi pripomoglo tako k pestrejši ponudbi nastanitev, večji privlačnosti celotnega območja obeh občin ter gospodarski in socialni krepitvi krajev v Občinah Bled in Gorje.
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv