Članki označeni z ‘občina bled’

Imenovanje Komisije za sanacijo jezera kot posvetovalno telo župana

16. februar, 2011 | Avtor: urednik

Slavko Ažman, Lista za ljudi in prostor,

 
Bled, 11.1.2011
 
 
V skladu s 17. členom Poslovnika Občinskega sveta Občine Bled  - UPB  (Ur. list RS, št. 67/2009), vlagam pobudo – postavljam vprašanje:

za imenovanje Komisije za sanacijo jezera kot posvetovalno telo župana.

Komisija bi povezovala strokovnjake različnih strok in predstavnike občin. Skupaj bi pripravili učinkovit prioritetni program ukrepov za zmanjšanje obremenitev in s tem izboljšanje stanja jezera.
 
Pristojnost komisije:
 
- opredeliti vse posamične vzroke za slabo stanje jezera
- pripraviti celovit program upravljanja z jezerom in pojezerjem 
- predlagati hitre in učinkovite ukrepe 
- dajati mnenja k posameznim ukrepom obeh občin (prostorski načrt, kanalizacija, kmetijstvo, ipd.)
- skupaj z občino in županom doseči ukrepanje za izboljšanje stanja jezera na državni ravni
- pridobiti zunanja strokovna mnenja
 
Predlagamo, da strokovno komisijo sestavljajo:
 
predstavnik Ministrstva za okolje in prostor,
predstavnik strokovnih služb Občine Bled,
predstavnik strokovnih služb Občine Gorje,
Ga. mag. Špela Remec Rekar, Urad za hidrologijo in stanje okolja, Sektor za kakovost voda, ARSO,  
G. Urban Ilc, Urad za upravljanje z vodami, Izpostava Kranj, ARSO, 
G. Anže Urevc, strokovnjak s področja upravljanja z jezeri,
Predstavnik kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zavod Kranj,
predstavnik Društva za varstvo okolja Bled (poznavalec in opazovalec dogajanja na jezeru).
 
 
Obrazložitev:
 
Bled je mednarodno priznani turistični center. Njegova največja atrakcija je Blejsko jezero, ki ga vsako leto obiščejo številni turisti iz vseh koncev sveta.
 
Največji problem jezera od srede prejšnjega stoletja do danes je njegova preobremenjenost s hranili in s tem povezan proces evtrofikacije. Zaradi izredno slabega stanja jezera, kjer je bilo prisotno stalno »cvetenje« cianobakterij in pomanjkanje kisika in so odmirale občutljivejše rastlinske in živalske vrste, je bila že leta 1955 ustanovljena prva posebna komisija, z nalogo, da pripravi predloge za izboljšanje stanja jezera. Ta se je odločila za dotok Radovne v jezero, kot najbolj primeren dolgoročni ukrep, vendar pod pogojem, da bo istočasno urejena tudi kanalizacija. Dodatno se je pojavil tudi predlog za restavracijo jezera s pomočjo odvajanja hipolimnijske vode z natego. Vsi trije ukrepi so bili realizirani. Radovna je bila v jezero speljana že v letu 1964, natega je začela delovati v začetku 80. let, kanalizacija pa se je začela urejati šele po letu 1984 in se ureja še danes.
 
Vsi trije ukrepi so prispevali k bistvenemu izboljšanju stanja Blejskega jezera, ki pa se v zadnjem obdobju zaradi stopnjujočih pritiskov iz pojezerja ponovno slabša. Ugoden učinek sanacijskih naprav, Radovne in natege je premajhen, da bi omilil vse negativne vplive, ki jih povzročajo pritiski iz pojezerja. 
 
S pritoki in padavinsko vodo je jezero neločljivo povezano s svojo okolico. Izraba prostora in dejavnosti v pojezerju morajo biti usmerjena tako, da se negativni vplivi na kakovost vode v jezeru zmanjšajo na najmanjšo možno mero. V pojezerju Blejskega jezera je za dosego tega cilja potrebno še marsikaj urediti. Pri tem imata s svojimi prostorskimi plani glavno vlogo in najpomembnejše naloge Občina Bled in Občina Gorje. Bledu pripada ožje pojezerje z jezersko skledo, velik del pojezerja pa se na SZ razširi v Gorjanski kot, kjer ima pristojnosti Občina Gorje. Prvi korak za usklajeno delovanje, trajnostno rabo naravnih virov in sonaravno upravljanje s pojezerjem, je ponovna ustanovitev komisije za sanacijo jezera. 
 
Še posebno nujno se nam zdi to v času, ko se je stanje jezera po nekajletnem optimističnem izboljšanju v zadnjem letu zelo hitro in kritično poslabšalo. V lokalnem okolju smo od jezera odvisni in zato tudi odgovorni za aktivno in učinkovito ukrepanje ter to isto zahtevati tudi od države..
 
Mag. Slavko Ažman 
 
 
Objavljeno v Aktualno, Bled, Blejsko jezero, Članki, Lista za ljudi in prostor | Oznake: , , , , , , , , , | Ni komentarjev »

Statut Društva za varstvo okolja Bled 31. 5. 2007

31. maj, 2007 | Avtor: miha

 

DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED

Mlinska 3

4260 Bled

 

STATUT

 

Statut je bil sprejet na ustanovnem zboru članov 16.februarja 1997 na Bledu in dopolnjen v skladu z odločbami Zakona o društvih (Ur.list RS št.60/95) ter predstavlja temeljni akt društva. Spremembe so bile soglasno sprejete na zboru članov 20.11. 1998 in se nanašajo na spremembo naslova društva. Statut je bil spremenjens 3.sklepom izrednega občnega zbora društva z dne 31.5.2007.

 

Splošne določbe

 

1.člen

 

DRUŠTVO ZA VARSTVO OKOLJA BLED (v nadaljnjem besedilu društvo) je pravna oseba zasebnega prava in združuje fizične osebe z namenom varovanja okolja in narave za prihodnje rodove. Deluje na območju Bleda z okolico s pravicami in dolžnostmi na podlagi tega statuta.

2.člen

 

Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih oseb.

 

3.člen

 

Sedež društva je Bled, Mlinska cesta 3.

 

4.člen

 

Društvo ima svoj žig pravokotne oblike, z imenom in sedežem društva.

 

5.člen

 

Društvo deluje v skladu z ustavo republike Slovenije, zakonodajo o varstvu okolja in neposrednimi interesi ljudi za delo in življenje v zdravem, čistem in varnem okolju.

 

6.člen

 

Društvo zastopa interese svojih članov, če v svojem okolju potrebujejo pomoč, ko se zavzemajo za pravilno in strokovno rešitev problemov varstva okolja.

 

7.člen

 

Delo društva in njegovih organov je javno. Podatki iz dejavnosti društva so javni. Člani društva se o delu seznanjajo na rednih sestankih. Preko javnih medijev in posebnih publikacij je o delovanju društva obveščena širša javnost. Za zagotavljanje javnosti dela društva in dajanje informacij je odgovoren predsednik društva.

 

Namen in naloge društva

 

8.člen

 

 Namen društva je:

  • varovanje okolja v smislu ohranjanja in preprečevanja slabšanja življenjskih razmer,
  • varovanje s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti v pokrajini,
  • opozarjanje na spremembe v okolju, ki jih povzroča človek s posegi v prostor.

 

9.člen

 

Društvo opravlja naloge na naslednje načine:

  • s svojimi člani spremlja dogajanje v okolju,
  • opozarja javnost na nepravilnosti in možne posledice pri poseganju v okolje,
  • izobražuje člane in širšo javnost s predavanji, ekskurzijami, publikacijami,
  • daje pobude za ustreznejše ravnanje v okolju,
  • na željo zainteresiranih oblikuje mnenje in predloge o nameravanem posegu v prostor.

 

 

Varovanje območja Brje

 

9a.člen

 

Poseben namen društva je varovanje okolja, narave in kulturnih posebnosti doline Save Dolinke med Piškovico in Blejskim mostom (v nadaljnjem besedilu: območje Brje) za prihodnje rodove.

 

Območje Brje obsega zlasti nepremičnino, ki po katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkih predstavlja parc. št. 854, gozd 14.747,00 m2 in neplodno 600,00 m2, z.k. vl.št.961, k.o. Bled, z.k. Okrajnega sodišča v Radovljici, ki je zaščitena z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (Ur.list  RS, št.90/1998, 77/2000), pri čemer morebitne neskladnosti katastrskih in zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem ali naknadne spremembe odloka, do katerih bo prišlo po uveljavitvi te določbe statuta, ne vplivajo na naloge društva na tem območju.

 

Društvo uresniči svoj poseben namen z nakupom zemljišč na območju Brja in njihovim naknadnim gospodarjenjem skladno z določbami tega statuta.

 

9b.člen

 

Društvo gospodari z zemljišči na območju Brja s poudarkom na ohranjanju naravnih in kulturnih posebnosti na tem območju ter varovanju tega območja pred slabšanjem življenjskuh razmer.

 

Drištvo kot lastnik zemljišč na območju Brja ne dovoli in ne izvaja nobene gradnje objektov, urejanja okolice in drugih posegov v prostor, razen če so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • gre za poseg ali dejavnost v smislu urejanja poti in dostopov ali neposrednega varovanja naravnih in kulturnih značilnosti območja Brja,
  • s posegom ali dejavnostjo soglaša Zavod za varstvo narave,
  • če zbor članov potrdi konkretno določen poseg.

 

Društvo vsako kršitev ali sumljivo dogajanje, ki kaže na spremembe, onesnaženje, poseg v prostor ali opravljanje dejavnosti, ki niso skladne s prejšnjimi odstavki, nemudoma naznani pristojnim službam kot so občinsko redarstvo, okoljska in gradbena inšpekcija, Zavod za varstvo narave, policija in podobno.

 

9c.člen

 

Društvo zemljišč na območju Brja ne sme odtujiti ali obremeniti niti s stvarnopravnimi niti z obligacijskimi pravicami.

 

Društvo lahko zaupa upravljanje ali skrb za zemljišča ali del zemljišč organizaciji, ki se ukvarja z zaščitenimi območji, če so izpolnjeni sledeči pogoji:

  • se s tem zagotavlja gospodarjenje z zemljišči v skladu z določbami tega statuta,
  • s tem soglaša Zavod za varstvo narave in
  • če to potrdi zbor članov društva.

 

 

Članstvo

 

10.člen

 

Člani društva pristopajo prostovoljno. S podpisom pristopne izjave posameznik izrazi željo za vstop v društvo in se zaveže plačevati članarino. Član društva lahko postane vsakdo, ki je podpisal pristopno izjavo in je njegovo članstvo podprl upravni odbor.

 

11.člen

 

Pravice članov so, da v skladu s statutom:

 

     –    sodelujejo pri delu in soodločajo v organih društva,

     -    predlagajo stališča, sklepe in rešitve vprašanj varstva okolja in narave,

     –    so seznanjeni s programom in poslovanjem društva,

     -    uporabljajo skupne dosežke društva pri svojem delu,

     -    volijo in so izvoljeni v organe društva.

 

 

12.člen

 

Dolžnosti članov so:

  • spoštovati statut in druge akte društva,
  • varovati ugled društva,
  • aktivno sodelovati pri uresničevanju ciljev društva,
  • plačevari dogovorjeno članarino,
  • delovati v skladu z osnovnimi cilji društva.

 

 

13.člen

 

Članom, ki s svojim ravnanjem škodujejo interesom varstva okolja, se po sklepu disciplinske komisije izreče usrezen disciplinski ukrep.

 

14.člen

 

Članstvo preneha s smrtjo, z izstopom, z izključitvijo in s prenehanjem delovanja društva po sklepu občnega zbora ali z izbrisom društva iz sodnega registra.

 

 

Organi društva

 

15.člen

 

Organi društva so:

  • zbor članov,
  • upravni odbor,
  • nadzorni odbor,
  • disciplinski odbor.

 

Mandatna doba članstva v organu je dve leti z možnostjo ponovne izvolitve.

 

16.člen

 

Volitve funkcionarjev in članov odborov društva so tajne. O vseh ostalih zadevah je glasovanje javno. Vse določitve se sprejemajo z navadno večino.

 

 

Zbor članov

 

17.člen

 

Najvišji organ društva je zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani. Zbor občanov je lahko reden ali izreden.

              

18.člen

 

Naloge zbora članov so:

  • sklepanje o dnevnem redu zbora,
  • sprejemanje programa dela društva,
  • sprejemanje finančnega načrta in zaključnega računa društva,
  • sprejemanje statuta in sprememb statuta,
  • volitve in razrešitve članov nadzornega in disciplinskega odbora,
  • volitve in razrešitve predsednika, podpredsednika, tajnika in bljagajnika društva,
  • dokončno odločanje o izključitvi člana iz društva,
  • odločanje o vključevanju in sodelovanju društva z drugimi sorodnimi organizacijami,
  • dajanje konsenza na mnenja k posegom v prostor, ki jih posreduje upravni odbor,
  • odločanje o pritožbah, ki  so mu posredovane preko upravnega odbora in nadzornega odbora,
  • odločanje o prenehanju društva.

 

19.člen

 

Izredni zbor članov skliče predsednik društva najmanj sedem dni pred datumom zbora:

  • po sklepu upravnega odbora,
  • na zahtevo nadzornega odbora,
  • na zahtevo ene tretjine članov.

 

Na izrednem zboru članov se sklepa le o zadevi, za katero je bil izredni zbor sklican.

 

20.člen

 

Zbor članov je sklepčen, če je navzočih najmanj polovica članov. Po enournem čakanju na sklepčnost je zbor članov sklepčen, če je prisotnih najmanj ena petina članov. Člani morajo biti o tem obveščeni.

 

 

Upravni odbor

 

21.člen

 

Upravni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik, tajnik in blagajnik društva in trije člani. Člani upravnega odbora so za svoje delo odgovorni zboru članov.

 

22.člen

 

V kolikor šteje članstvo petnajst članov ali manj, so vsi člani upravnega odbora, razen treh članov, ki tvorijo nadzorni odbor.

 

23.člen

 

Upravni odbor se sestaja po potrebi in ga sklicuje predsednik ali podpredsednik najmanj sedem dni pred sestankom.

 

24.člen

 

Upravni odbor je sklepčen, če je navzoča najmanj polovica članov. V kolikor je pri glasovanju enako število glasov za in proti, odloča predsednikov glas.

 

25.člen

 

Naloge upravnega odbora so:

  • skrb za izvrševanje delovnega programa društva,
  • pripravljanje predlogov aktov društva,
  • pripravljanje predlogov finančnega plana in zaključnega računa,
  • skrb za finančno in materialno poslovanje društva,
  • uresničevanje drugih nalog, ki izhajajo iz aktov društva in nalog, ki mu jih dodatno naloži zbor članov.

 

26.člen

 

Upravni odbor je dolžan članstvo redno obveščati o svojem delu oziroma na zahtevo posameznega člana dati ustrezno pojasnilo.

 

 

Nadzorni odbor

 

27.člen

 

Nadzorni odbor sestavljajo predsednik in dva člana.

 

28.člen

 

Nadzorni odbor se sestaja po potrebi in ga sklicuje predsednik najmanj sedem dni pred sestankom. Nadzorni odbor je sklepčen, če sta navzoča najmanj dva člana ali predsednik in en član. Glasovanje , sprejemanje sklepov in obveščanje poteka na enak način kot pri upravnem odboru.

 

29.člen

 

Člani  nadzornega odbora ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora. Naloga nadzornega odbora je nadzor nad delovanjem in finančnim ter materialnim poslovanjem društva. Za svoje delo je nadzorni odbor odgovoren zboru članov.

 

    

Disciplinski odbor

 

30.člen

 

Disciplinski odbor sestavlja pet članov društva, ki ne morejo biti hkrati tudi člani upravnega odbora. Organ je sklepčen z glasovanjem večine.

 

31.člen

 

Disciplinski odbor vodi postopke v skladu z disciplinskim pravilnikom in izreka disciplinske ukrepe opomin, javni opomin, izključitev. O zadevi mora presoditi v roku treh mesecev.

 

32.člen

 

Disciplinski odbor lahko izključi člana:

  • če ne spoštuje statuta in drugih aktov društva,
  • če ne varuje ugleda društva,
  • če ne sodeluje pri uresničevanju ciljev društva,
  • če ne sodeluje v skladu z osnovnimi cilji društva,
  • če društvo materialno oškoduje.

 

33.člen

 

Disciplinski odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

 

34.člen

 

Prizadeti član ima pravico pritožbe zoper odločitev disciplinskega odbora v roku trideset dni na zbor članov, ki odloča kot drugostopenjski organ.

 

 

Predsednik društva

 

35.člen

 

Predsednika društva izvoli zbor članov za dobo dveh let.  Predsednik društva je hkrati tudi predsednik upravnega odbora.

 

36.člen

 

Predsednik društva zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi ter organizacijami doma in v tujini. Odgovoren je za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom republike Slovenije.

 

V razmerju do tretjih oseb je zastopanje društva s strani predsednika omejeno glede odtujitve in obremenitve nepremičnine parc. št. 854, z.k. vl.št.961, k.o. Bled, z.k. okrajnega sodišča v Radovljici, in sicer tako, da je sleherna izjava volje društva, izražea s strani predsednika društva, veljavna le, če jo s predhodnim soglasjem za posamičen posel ali z naknadno odobritvijo potrdi zbor članov društva, ki je sklican skladno s statutom in zakonom.

 

37.člen

 

Za svoje delo je predsednik društva odgovoren zboru članov in upravnemu odboru.

 

 

Financiranje

 

38.člen

 

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

  • s članarino,
  • od dohodka iz dejavnosti društva,
  • z darili in volili,
  • s prispevki donatorjev,
  • iz javnih sredstev.

 

                                                                     39.člen

 

Če društvo pri opravljanju dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.

     

40.člen

 

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme zbor članov. Na rednem letnem zboru članov člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

 

41.člen

 

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in podpredsednik društva.

 

42.člen

 

Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi iz tega področja. Blagajnik vodi poslovanje v skladu z računovodskimi standardi za društva.

 

43.člen

 

Društvo ima svoj račun pri Gorenjski banki.

 

 

Povezovanje društva

 

44.člen

 

Društvo se lahko povezuje z ostalimi društvi v občini Bled, Sloveniji in tujini, če to koristi njegovemu delovanju.

 

Prenehanje društva

 

45.člen

 

Društvo preneha s sklepom o prenehanju, ki ga sprejme zbor občanov, če za prenehanje glasuje dve tretjini članov. Sklep mora vsebovati ime društva s sorodno dejavnostjo, ki je ustanovljeno na podlagi zakona o društvih, na katerega se po poravnavi vseh obveznosti prenese premoženje društva. Proračunska sredstva občine se vrnejo proračunu.

 

46.člen

 

Društvo lahko preneha po samem zakonu. Po poravnavi vseh obveznosti se  premoženje društva  prenese na Društvo ekologov Slovenije.

 

 

 

 

 

Predsednik društva: Miroslav Kapus

 

 

Tajnik društva: Miha Žvan

 

 

 

                 

                    

  •  

 

 

 

 

         

 

  •  
  •  

 

                                                

 

 

 

           

 

 

 

      

 

    

 

 

 

 

Objavljeno v Brez kategorije, Zgodovina | Oznake: , , , , , | Ni komentarjev »

Obvoznice – odločilne za nadaljnji razvoj Bleda

17. oktober, 2006 | Avtor: miha

 

Dani ferčej, univ. dipl. ing. les.  

Bled za svoj nadaljnji razvoj neobhodno potrebuje obvoznice in to v najkrajšem možnem času. To pa ne pomeni, da si lahko privoščimo neustrezne rešitve. Dosedaj smo bili priča kar nekaj takšnim predlogom. O problematiki južne ali mlinske obvoznice ste lahko brali v prejšnji številki Zavesti, o severni, rečiški, pa boste lahko v eni od naslednjih. Trase, ki kljub obstoju boljših možnosti po nepotrebnem uničujejo stoletni razvoj vasi, niso dopustne.

Zato si močno želim, da bo nova občinska oblast zmožna ponovno in z veliko mero pameti pretehtati vse predloge in izbrati tiste, ki so sprejemljivi za ljudi in za prostor, v katerem živimo.

Seveda obvoznice potrebujemo takoj, potrebovali bi jih že pred leti. Kljub temu si je bolje vzeti še kakšen mesec časa za izdelavo optimalnih rešitev, kot pa z zastarelimi in prenagljenimi odločitvami (nemara celo špekulativno 'zlobiranimi') trajno pokvariti edinstveno podobo kraja in/ali nedopustno posegati (grobo zarezati) v občutljivo življensko tkivo blejskih vasi in življenja vaščanov. Kljub nujnosti čimprejšnjega začetka gradnje si bo Lista za ljudi in prostor zato še naprej prizadevala za take rešitve, ki bodo učinkovite in hkrati usklajene s potrebami in možnostmi kraja.

Objavljeno v Bled, Članki, ZAvest 4 | Oznake: , , , , , | Ni komentarjev »

Česa si mladi na Bledu želimo

17. oktober, 2006 | Avtor: miha

Blaž Intihar Eržen

 

Pred kratkim sem dobil pobudo, naj napišem članek o tem, česa si mladi na Bledu in njegovi okolici najbolj želimo. Vsekakor je to tema, o kateri se da veliko napisati, saj je na Bledu kar nekaj »lukenj«, ki bi jih bilo potrebno nemudoma zakrpati. Kot prvo bi rad omenil večnamenski športni center, v katerem bi lahko mladim ponudili najrazličnejše športe. Težnja razvitejših držav sveta je usmerjanje mladih v aktivnejše preživljanje prostega časa. Zato je zelo pomembno, da k temu problemu na Bledu pristopimo pravilno in preudarno.

Kot naslednji problem na Bledu mladi vidimo kino, ki je trenutno v izredno nezavidljivem položaju. Kot je že splošno znano, se vse spet zatika prav pri razpisu za izvajalca. Torej je tudi tukaj vpletena Občina Bled, ki postori za mlade na Bledu vse manj in manj.

Na Bledu ne deluje več niti Klub študentov Bled, saj mu občina ne dodeli ne finančnih sredstev, kaj šele ustrezne prostore. Tako si mladi na Bledu ne moremo izbrati svojih predstavnikov, ki bi organizirali nam tako želene prireditve. Verjetno nekaterim to celo ugaja.

Pred leti je bila na Bledu tudi poletna prireditev študentov "Šik fest", ki je bila zelo obiskana, vendar so tudi njo pokopala premajhna denarna sredstva sponzorjev. Prav ta prireditev je dokazovala, da smo mladi na Bledu sposobni organizirati zanimive dogodke, ki privabijo tudi domačine in turiste, a vendar le ob zadostni podpori občine.

Po pregledu letošnjega programa prireditev v Občini Bled sem ugotovil, da bi lahko prireditve za mlade preštel na prste ene roke! Še najbolj se prireditvam za mlade približajo vrtne veselice raznoraznih gasilskih društev! Zdi se mi, da je to absurdno in nesprejemljivo. Zato je treba na Bleduna tem področju postoriti še mnogo.

Na Bledu obstaja tudi lokalna televizijska postaja Bled TV, ki je namenjena izključno reklamam in prenosom občinskih sej. Mladi na Bledu skorajda nimamo možnosti javnega udejstvovanja v splošnih občilih in medijih. Kaj ko bi mladi na Bledu imeli enkrat na teden svojo oddajo? Bi bilo to spet predrago? Mogoče kakšen drug izgovor?

No, pa da ne bom samo grajal, bi rad občino ob tej priložnosti tudi pohvalil za obnovljeni stadion. S tem je dokazala, da se da z zadostno voljo ogromno doseči.

Mladi na Bledu imamo v sebi ogromen potencial, le pomagati nam ga morate izkoristiti. Imamo nove, sveže ideje, ki bi jih radi predstavili širši javnosti in predvsem občini, ki bi nam jih morala pomagati realizirati.

Nočemo, da bi nas narobe razumeli in gledali na nas kot na ljudi, ki samo kritizirajo. Imamo voljo in željo, da se Bled razvije v vodilni turistični kraj, v katerem bodo svoje zatočišče našli ljudje vseh starosti.

Zato je pomembno, da mladi na Bledu izberemo prave kandidate, ki bodo v prihodnjih štirih letih zastopali naša stališča. Le tako si lahko obetamo lepšo prihodnost tukaj, na Bledu. Le upamo lahko, da nam naših aktivnosti kmalu ne bo več potrebno iskati po drugih občinah, ki mladim posvečajo več pozornosti.

Pred časom sem prebral misel, ki govori o tem, da je treba z mlajšimi ravnati spoštljivo, saj bodo le ti nekoč pisali našo zgodovino. In prav to naj bo popotnica novemu županu oziroma županji in seveda tudi občinskemu svetu.

Objavljeno v Bled, Članki, ZAvest 4 | Oznake: , , , , | Ni komentarjev »

Kaj lahko lokalna skupnost nudi mladim za zdrav osebnostni razvoj

17. oktober, 2006 | Avtor: miha

 

Ljuba Kapus prof. defektologije

 
 
Kaj determinira počutje mladih v življenjskem obdobju med zaključkom otroštva do zrelosti?
 
Mladost oziroma prehod iz otroštva v odraslost je bila skozi vso kulturno zgodovino pojmovana kot problematično in krizno življenjsko obdobje.
 
V preteklosti je bilo to obdobje kratko, prehod iz otroštva hiter, mladi so hitro dobili obveznosti odraslih. Sedaj se obdobje adolescence daljša, vsaka generacija vstopa vanjo prej (otroštvo se krajša), a hkrati mladi kasneje vstopajo v svet odraslosti.
 
V tem času naj bi mladostnik razvil svojo identiteto (kdo je, kje je njegovo mesto – posebno pomembno je to v skupini z vrstniki vzpostavil dokončen odnos do svoje spolne vloge in drugega spola), vzpostavil samostojnost oz. avtonomnost (prevzemanje odgovornosti, osamosvajanje – trenja s starši, občutki krivde, jeza, uporništvo), se odločil, kaj bo v življenju počel (določitev ciljev, iskanje smisla življenja).
 
To so kompleksne in težke naloge za mladega človeka in jih brez posebnih težav zmorejo le tisti, ki imajo trden občutek lastne vrednosti. Pogoj za to je, da mu okolje, v katerem živi, nudi takšne možnosti z zagotovitvijo
 
1. pogojev za občutek varnosti – z jasnimi pravili in postopki, z jasno opredeljeno odgovornostjo, z odkrivanjem in reševanjem strahu in bojazni, s spodbujanjem
2. pogojev, ki razvijajo občutke pripadnosti – skupne aktivnosti, z okolico, ki sprejema, – razvijanje ponosa,- nudenje pomoči
3. pogojev, ki razvijajo občutek smiselnosti – načrtovanje dela in doseganje ciljev, zaupanje, samozaupanje in požrtvovalnost ter pripravljenost, vrednote, pozitivno mišljenje, poznavanje osebnih pričakovanj
4. pogojev, ki razvijajo identiteto: – poznavanje mladih, upoštevanje enkratne osebnosti, opaziti dobre rešitve in pohvaliti, slavljenje uspeha
5. pogojev, ki razvijajo sposobnosti: – iskanje različnih rešitev, prilagajanje na spremembe, analiza aktivnosti in učinkovitosti, učenje sodelovanja, povratna informacija.
 
Velik delež mladih ni deležen pogojev, ki bi mu omogočili, da bi trdno, odločno in uspešno stopal proti odraslosti. Različni dejavniki v družbi ogrožajo njegov razvoj: v družini, v šoli, lokalni skupnosti ter v širši družbeni skupnosti s svojimi cilji, filozofijo, organizacijo in politiko.
 
Na urejanje razmer za ugoden fizičen, socialen, psihičen in duhoven razvoj mladih pa imajo na koncu največji vpliv tisti, ki imajo v rokah moč odločanja.
 
Od njihovega zavedanja, kaj je pomembno za mlade in kaj je pomembno nasploh v življenju (katere vrednote) in njihovih odločitev bo odvisno, ali bodo v družbi prevladovali ogrožajoči dejavniki (čim več prestrašenih, vodljivih in manj kompetentnih ljudi) ali pa dejavniki, ki bodo pomagali mladim zrasti v odgovorne, zdrave in učinkovite samostojne odrasle.
 
Odkar se v naši družbi uveljavljajo vrednote potrošništva, lahkega in hitrega zaslužka, ki opravičuje vsa sredstva za dosego cilja, pretiranega pohlepa po velikem bogastvu, vrednotenje učinkov samo z denarjem, prihaja do stopnjevanja težav kot so nemotiviranost za delo, nepripravljenost potruditi se, posledično slabši šolski uspeh, velik osip pri izobraževanju, neprepoznavanje smisla zaradi slabih zaposlitvenih možnosti, socialnih težav.
 
Socialni kontakti in odnosi so okrnjeni – manj druženja, več individualnih dejavnosti (tv, internet), krhkost sposobnosti reševanja življenjskih problemov in iskanje rešitev s kompenzacijami oz. nadomestnimi zadovoljitvami, kamor sodijo tudi droge in tudi druge odvisnosti (odvisnosti v odnosih, iger na srečo…), obolevanje – velik porast depresivnih, nevrotičnih, psihiatričnih obolenj (paranoje, anoreksije).
 
Vsakdanji svet mladih postaja na eni strani apatija, resignacija in umik v zasebnost, na drugi strani agresivnost, nasilje.
 
»Svet vidijo kot nepredvidljiv, poln tveganj, ta tveganja pa dojemajo individualno kot svoje krize in ne kot učinke procesov, ki so zunaj osebnihdometov. Izguba zaposlitve je videti kot osebna odgovornost, neuspeh v šoli kot pomanjkanje truda, mladinska odklonskost kot pomanjkanje družinske vzgoje. Tudi socialne izključenosti mladi ne razumejo kot objektivno stanje stvari, pač pa kot občutek pomanjkanja moči, da bi lahko spremenili lastno situacijo. Čeprav večina mladih najde lastno pot v odraslo življenje, se oblikujeta dve kontrastni skupini: tista, ki ji ti procesi odpirajo nove možnosti in so zanje izziv, in tista, ki je potisnjena na rob.« (Mirjana Ule)
 
Reševanje teh problemov zato zahteva aktiven družbeni odnos odraslih – posebno družbeno skrb.
 
Če hočemo spremeniti tokove, je potrebno postaviti na mesta odločanja ljudi, ki bodo zaznali občutljivost sobivanja in medsebojne soodvisnosti ljudi, pa ne le ljudi – tudi narave, in bodo te vrednote postavili pred svoje interese.
 
Ob zavedanju tega je naložba v dejavnosti za otroke in mlade dobra naložba. Izgovorov, da ni denarja, češ, druge stvari so bolj pomembne, potem ne more biti več. Kot del sistema ima pri tem veliko vlogo tudi lokalna skupnost in je v dobršni meri odgovorna za to, kakšne pogoje bo ustvarila za svoje mlade ter kakšna sporočila o vrednotah jim bo posredovala – predvsem s svojim zgledom.

 

 

Objavljeno v Bled, Članki, ZAvest 4 | Oznake: , , , , , | Ni komentarjev »

Občino vidimo kot skupnost, ki skrbi za varnost občanov, za njihovo dobro počutje in za razvijanje njihovih zmožnosti

17. oktober, 2006 | Avtor: miha

Ljuba Kapus prof. defektologije

 
Občino vidimo kot skupnost, ki skrbi za varnost občanov, za njihovo dobro počutje in za razvijanje njihovih zmožnosti
 
Naloge občine, ki jih pričakujemo, so med drugim:
 
1. Občan in njegova varnost
 
- prizadevanje za ohranitev zdravega življenskega okolja (čiste vode, ustrezno ravnanje z odpadki, preprečevanje onesnaževanja)
- prizadevanje za varnejše ulice in ceste ter dobro organiziran promet (ureditev cest in pločnikov, omejitve hitrosti, posebna skrb za varnost pešca – otroci, ostareli)
- ureditev pešpoti in kolesarskih poti za rekreacijo in turizem
- skrb za varnost občanov, še zlasti otrok, na kopališčih, igriščih, prireditvah
- aktivna participacija lokalne skupnosti in občanov pri preprečevanju vseh vrst kriminalitete (med drugim nasilja, preprodaje drog in korupcije)
- aktivna udeležba lokalne skupnosti pri zmanjševanju zasvojenosti vseh vrst (tobak, alkohol, droga, igre na srečo, TV in internet)
- utrjevanje odgovornosti za aktivno in zdravo življenje (ustvarjalnost, šport, rekreacija)
 
Zdravstvena varnost
- skrb za dostopnost zdravstva
- širitev možnosti preventivnih zdravstvenih uslug svetovanje, izobraževanje širših družbenih skupin, posebno mladih, za zdravo življenje
- približati možnost pomoči rizičnim skupinam v okviru psihološkega in psihiatričnega svetovanja ter terapevtskega delovanja ter zdravljenja (problematika odvisnosti, depresivnih in psihotičnih
obolenj)
- zagotovitev zdravstvenega varstva tistim, ki si ga sami ne morejo zagotoviti (osebe brez zavarovanja, revni, brezdomci)
 
 
Socialna varnost
- temeljna je skrb za gospodarski razvoj občine, ki prinaša ekonomsko dobrobit najširšemu krogu
občanov
- pomoč mladim družinam pri ustvarjanju varnega in toplega doma
- dopolnjevanje zakonsko določene skrbi za socialno ranljive skupine ljudi (starejši, brezposelni, revni, otroci, invalidi, osebe s težavami v razvoju, fizično in psihično bolni …)
- promocija in skrb za strpnost, humanost in medsebojno pomoč
 
2. Oblikovanje občanom prijazne skupnosti
 
- organizacija družabnih srečanj, prireditev, skupnih aktivnosti občanov (razvijanje pripadnosti in sodelovanja)
- negovanje medsebojnega spoštovanja, strpnosti in sprejemanja različnosti
- spodbujanje sodelovanja pri doseganju skupnih ciljev
- skrb za dobre pogoje za društvene aktivnosti na področjih kulturnih, športnih in umetniških dejavnosti za vse družbene skupine
 
Skrb za starejše občane
- vzpodbujanje izobraževanja in družabnega življenja upokojencev in starejših ter njihovo vključevanje v družbeno življenje
- vzpodbujanje delovanja društev za starejše in ustvarjanje pogojev zanj
- vzpodbujanje medsebojne pomoči in pomoči starejšim s strani mladih in ostalih članov lokalne skupnosti
- pomoč in dopolnjevanje družbeni skrbi pri organizaciji socialne in zdravstvene pomoči starejšim,
nemočnim in osamljenim
- organiziranje dnevnega centra za starejše in pomoči na domu
- podpora ustanovitvi doma za starejše občane
 
3. Razvijanje sposobnosti občanov za soudeleženost pri odločanju
 
- dopolnjevanje ponudbe ob rednem izobraževanju (glasbena šola, tečaji jezikov, ustvarjalne in tehnične delavnice) dostopne za širok krog ljudi vseh generacij
- razvijanje športa in telesnih aktivnosti občanov vseh generacij po načelu »Zdrav duh v zdravem
telesu«
- spodbujanje delovanja interesnih skupin občanov, skupin posameznih lokalnih območij ter civilnih iniciativ ter vključevanje njihovega znanja in sposobnosti v odločanje o lokalni samoupravi
Objavljeno v Bled, Članki, ZAvest 4 | Oznake: , , , , | Ni komentarjev »

Kultura posameznika-kultura občine-blagostanje skupnosti

17. oktober, 2006 | Avtor: urednik

 

Ana Marija Kovač, Marisa Monti

 
Tako kot je gospodarstvo osnova za zdrave ekonomske temelje, je kultura osnova za zdrav razvoj posameznika. Kultura oz. kultiviranje ne pomeni zgolj osnovnega in nadaljnjega šolanja v okviru institucij. Zavedamo se, da se posameznik preko najrazličnejših dejavnosti kultivira vse življenje. Elementarno vzgojno funkcijo opravljajo državne ustanove, uveljavljajo se tudi novi pristopi. Občina po meri občana omiko lahko vzpodbuja ali zanemarja. Le kultivirana skupnost občanov pa lahko zagotovi najboljše razvojne možnosti na vseh področjih bivanja. Da bi dosegli večjo in bolj poglobljeno povezanost krajanov, bomo v prihodnosti posvečali večjo pozornost ozaveščanju posameznikov, da se močneje povežejo s skupnostjo, v kateri živijo, kajti občutek pripadnosti je eden izmed odločilnih dejavnikov pri oblikovanju človekove samopodobe. Zato si prizadevamo za obnovitev oz. izgradnjo novih kulturnih domov, za ustanovitev kulturnega centra v prostorih TVD Partizan in na Pristavi (organizacija prireditev, muzejska in galerijska dejavnost, ureditev muzejske zbirke na Blejskem gradu). Želeli bi približati kulturo mlajši populaciji in omogočiti druženje pripadnikov različnih starostnih skupin, ki bi se srečevali na literarnih in spominskih večerih, koncertih, na srečanjih s starejšimi domačini, v folklornih skupinah, na gledaliških in lutkovnih predstavah. V medsebojni povezavi različnih društev bi oživela tradicija, obenem pa si lahko obetamo razcvet vsestranskih talentov. Kot je zapisal psiholog in prevajalec Janez Svetina v svoji knjigi Slovenci in prihodnost:
 
»Zrela kulturna politika in dejavnost na vseh ravneh v družbi bi si morala prizadevati za obilico žlahtnih vsebin in oblik družabnega življenja in prireditev, ki bi lahko bogatile naše ljudi in spreminjale naše življenje v igro žlahtnih medčloveških odnosov.«
Objavljeno v Bled, Članki, ZAvest 4 | Oznake: , , , , , | Ni komentarjev »

Program za razvoj gospodarstva, izboljšanje delovanja občinske uprave in ureditev občinskih financ

17. oktober, 2006 | Avtor: urednik

 

mag. Slavko Ažman, rer.soc. oec.

Finance in proračun

Že vrsto let se primanjkljaj v občinskem proračunu rešuje s prodajo občinskega premoženja. Popolnoma jasno je, da tako ne gre v nedogled. V preteklem letu je bila Občina Bled po vrednosti prodanega premoženja med 193 občinami na neslavnem tretjem mestu. Več premoženja sta prodali samo bistveno bogatejši mestni občini Ljubljana in Kranj! Če se že prodaja premoženje v lasti Občine, je potrebno zagotoviti, da se izkupiček investira v razvojne projekte, ki bodo prinašali dodatne prihodke v prihodnosti. Prihodki od prodaje premoženja v letu 2005

1.Mestna občina Ljubljana          921.307
2.Mestna občina Kranj                566.266
3.Občina Bled                             271.458
 

Potreben bo tudi dogovor z Občino Gorje o delitveni bilanci. Menimo, da bi se bilo smiselno dogovoriti z novoustanovljeno Občino Gorje tudi za skupno izvajanje določenih funkcij, tako da ne bi prihajalo do prevelikega podvajanja administracije. Takšno sodelovanje omogoča zakon o lokalni samoupravi, zakon o financiranju občin pa ga z dodatnimi proračunskimi sredstvi celo vzpodbuja. 26.b člen omenjenega zakona namreč zagotavlja dodatno dotacijo iz državnega proračuna v višini kar 50% v preteklem letu realiziranih odhodkov. Zaradi izredno slabega finančnega stanja občine in velike zadolženosti bo pri večjih naložbah nujno delno sofinanciranju iz državnega proračuna in evropskih skladov. Predvsem evropski skladi so velika priložnost, saj so bili do sedaj deloma tudi zaradi pomanjkanja potrebnega znanja za pripravo kakovostnih projektov praktično neizkoriščeni. Zato bomo oblikovali skupino strokovnjakov z različnih področij, ki bo občini pomagala pri pripravi projektov. Strokovna skupina bo lahko pomagala tudi pri realizaciji dobrih idej občanov, če le ti ne bodo imeli dovolj znanja in izkušen za samostojno pripravo projektov. Člani strokovne skupine ne bodo zaposleni na občini, pač pa bodo plačani iz na razpisih pridobljenih sredstev.

Pridobljena evropska sredstva v letu 2005

1.Hrastnik                                           332.288
2.Komenda                                         262.175
3.Kuzma                                             227.996
4.Mestna občina Velenje                   193.516
5.Mestna občina Slovenj Gradec       168.908
…
BLED                                                            0

Gospodarstvo

Zagovarjamo tak razvoj gospodarstva, ki bo resnično pomenil napredek. Razvoj se v današnjem svetu ne more več meriti v tonah betona. Tako Evropska unija kot država Slovenija sta se v svojih strateških dokumentih jasno opredelili za trajnostni razvoj in za družbo, temelječo na znanju. Bled ima v slovenskem merilu daleč nadpovprečno izobrazbeno strukturo. Žal pa na Bledu ni dovolj ustreznih delovnih mest, zato se več kot polovica prebivalcev na delo vozi drugam.

Naloga Občine je, da v sodelovanju z regionalno razvojno agencijo ustvari spodbudno okolje, v katerem bo ta potencial znanja lahko prišel do veljave. Potrebujemo sveže zamisli, ki bodo omogočale razvoj ustvarjalnega potenciala prebivalcev Bleda in nove projekte, ki bodo uglašeni s prostorskimi in naravnimi danostmi našega kraja. Hkrati z ustvarjanjem pogojev za nastajanje kakovostnih novih delovnih mest spada med odgovornosti občinskega sveta tudi ohranjanje obstoječih. Občinski svet mora z zavrnitvijo spremembe namembnosti zemljišča zagotoviti, da se lastnikom podjetij na dobri lokaciji ne bo splačalo zapirati delovnih mest, kot se je to zgodilo s podjetjem Vezenine Bled. Potencialno ogroženi sta še vsaj dve podjetji. Poleg kakovostnejših oblik turizma bomo spodbujali predvsem razvoj panog, ki v večji meri temeljijo na znanju. Pri tem ne smemo pozabiti na kmetijstvo. V interesu vseh občanov Občine Bled je dolgoročno preživetje kmetij, ki dajejo značaj našemu kraju in skrbijo za ohranjanje kulturne krajine. Zaradi razdrobljenosti obdelovalnih površin in manjše velikosti kmetij količinsko težko konkurirajo velikim kmetom iz drugih držav EU. Zato je potrebna preusmeritev s kvantitete v kvaliteto – torej pridelava kakovostne hrane, pokateri bo vse večje povpraševanje. Poleg tega bo nujen razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki se v večini primerov vežejo na turizem. Kje so torej boljši pogoji za razvoj dopolnilnih dejavnosti kot na Bledu in v okolici? Za take spremembe je potrebno precej znanja in tudi časa. Zato je potrebno pričeti čim prej. Pri tem pa kmetje seveda potrebujejo in lahko tudi upravičeno pričakujejo konkretno strokovno in finančno podporo občine.Lokalna samouprava Občani potrebujemo občinske svetnike, funkcionarje in uslužbence, ki jim bomo lahko zaupali. Zaupanje pa lahko temelji zgolj na iskrenem zavzemanju in delovanju za korist kraja. Menimo, da je zaradi negativnih izkušenj iz preteklosti Občina Bled potrebuje etični kodeks. Etični kodeks predstavlja minimalne standarde etičnega ravnanja župana, svetnikov ter drugih občinskih funkcionarjev in uslužbencev. Verjamemo, da bodo sprejem kodeksa pozdravili tudi občinski funkcionarji, saj jim bo v pomoč, da se bodo lažje odločali v moralnih dilemah. Poleg etičnega kodeksa pa lahko k povrnitvi omajanega zaupanja v delovanje organov Občine pripomore predvsem popolna preglednost postopkov ter spoštovanje zakonov in referendumske volje občanov.

Občinska uprava

Osnova za dobro delovanje občinske uprave sta strokovnost, vizija in etično ravnanje. Od vodij oddelkov poleg strokovnosti pričakujemo dobro poznavanje zakonodaje, ki ureja njihovo področje dela. Le tako bodo lahko zagotovili, da ne bo prihajalo do kršenja zakonodaje in kratenja pravic občanov. Ob zavedanju, da je celotna občinska uprava v službi občanov ne bo težko pripraviti ukrepov za približanje občinske uprave občanom. V zadnjem času je na Bledu nastalo kar nekaj civilnih pobud, zelo dejavna so številna društva, vendar pa zelo težko predstavijo svoja stališča. Zato predlagamo, da se ustanovi poseben odbor za pobude občanov, ki bo redno obravnaval pobude skupin in posameznikov in jih tudi predstavljal na sejah občinskega sveta. Poleg tega bomo poskušali omogočiti, da bodo predstavniki civilnih iniciativ in društev tudi sami dobili besedo na odborih in na sejah občinskega sveta. Preprečevanje korupcije Možnost korupcije na občinski ravni obstaja predvsem pri porabi javnega denarja in na področju urejanja prostora. Pri porabi javnega denarja predstavlja pomemben problem mešanje javnega in zasebnega interesa, predvsem v primerih poslovanja občine s podjetji v lasti občinskih funkcionarjev. Rešitev vidimo v etičnem kodeksu, ki bo v bodoče preprečeval tovrstno navzkrižje interesov in v boljšem nadzoru nad javnimi naročili.

Na področju urejanja prostora sodi občina Bled skupaj z obalnimi občinami in mestno občino Ljubljana prav zaradi atraktivnosti zemljišč in s tem povezanimi možnimi dobički med korupcijsko najbolj izpostavljene občine v državi. Problem je še posebej pereč, ker ima korupcija na področju prostorskega načrtovanja trajne posledice, ki jih ni več mogoče popraviti. Zato mora občinska uprava v najkrajšem času pripraviti načrt integritete, kot ga predvideva 40. člen zakona o preprečevanju korupcije. Potrebno je predvsem ugotoviti, katera delovna mesta v občinski upravi so najbolj izpostavljena korupciji in sprejeti preventivne ukrepe za zmanjševanje možnosti zanjo. Z boljšim delovanjem vseh ravni lokalne samouprave bo prav tako manj možnosti za korupcijo, saj o pomembnih stvareh za posamezna naselja ne bo odločala peščica ljudi v tajnosti, pač pa bo o njih tekla široka razprava. Pričakujemo, da bo k manjši korupcijski izpostavljenosti prispevala tudi zahtevana dvotretjinska večina za spremembe zaščite varovanih območij, ki so žal za špekulante še posebej zanimiva. Upam, da je iz zapisanega razvidno, da imamo na
omenjenih področjih jasne cilje in da tudi natančno vemo, kako jih bomo dosegli.

Objavljeno v Bled, Članki, ZAvest 4 | Oznake: , , , , | Ni komentarjev »

Skladen prostorski razvoj za rast življenjskega standarda

17. oktober, 2006 | Avtor: urednik

Matevž Čelik, univ. dipl. arh.

 
Občini Bled in Gorje spadata med redko-poseljene občine, kjer je skoraj polovica prebivalstva skoncentrirana na Bledu, več kot 80 odstotkov ljudi pa živi v petih večjih naseljih: Gorjah, Zasipu, Ribnem in na Bohinjski Beli. Pri bodočem prostorskem razvoju v ta naselja prednostno načrtujemo usmerjanje novih dejavnosti, za ostala naselja pa je bistvena prenova, zadovoljevanje posameznih potreb po novih stanovanjskih zmogljivostih in prepletanje primarnih kmetijskih in drugih dejavnosti s turizmom.
 
Območje občine Bled kot zaledje za preživljanje prostega časa občasno uporablja 500.000 prebivalcev Osrednjeslovenske regije in 200.000 prebivalcev Gorenjske regije. Do danes so turistični in drugi razvojni programi popolnoma prezrli potencial in pomen tega območja za lokalno gospodarstvo, ki na podlagi različnih kazalcev kaže znake stagnacije. Plače v občini Bled že močno zaostajajo za slovenskim povprečjem, dodana vrednost na zaposlenega je nizka. Turizem, ki na Bledu razpolaga z izjemnimi viri, še vedno ustvari komaj 14 odstotkov dohodka v občini.
 
Turistični razvoj je bil v zadnjih 15 letih osredotočen zgolj na središče Bleda, kjer se nahaja 65 odstotkov vseh turističnih ležišč v občini in okrog 75 odstotkov zasebnih sobodajalcev. Število turističnih prenočišč v občinah Bled in Gorje stagnira že skoraj 20 let, vzporedno s tem pa tudi druga turistična infrastruktura in urejenost krajev v občinah.
 
Število prebivalcev v občini rahlo narašča, vendar žal ne na račun rodnosti, temveč zaradi priseljevanja starejšega prebivalstva. Nadpovprečna izobrazbena struktura prebivalcev občin Bled in Gorje je slabo izkoriščena. Večina visoko izobraženih kadrov ne najde zaposlitve doma, tako da se skoraj polovica prebivalcev vozi na delo v druge občine. Takšne razmere ne obetajo veliko niti razmeroma velikemu številu študentov in dijakov v občini.
 
V občinah Bled in Gorje v eni stanovanjski enoti živi več prebivalcev kot v Sloveniji v povprečju. Ta podatek je mogoče povezati s podatki o številu zgrajenih stanovanj v preteklih letih in ugotoviti, da so mladi, ki ostajajo v občini, prisiljeni živeti v hišah svojih staršev in imajo zelo malo možnosti, da bi se povsem osamosvojili.
 
Stanovanjski fond v občini Bled je star, saj je bilo dobrih 23% stanovanjskih enot zgrajenih pred II. svetovno vojno, 55% stanovanj pa do osamosvojitve Slovenije. Delež javnih stanovanj v  stanovanjskem fondu je v občini Bled nižji od slovenskega povprečja, gradnja stanovanjskih stavb v zadnjih letih pa temelji skoraj izključno na fizičnih osebah. V zadnjih treh letih se v občini zgradi komaj dobrih 30 novih stanovanj na leto.že tako nizkega slovenskega povprečja. V Sloveniji je bilo v zadnjih treh letih zgrajenih 3,47 stanovanja na 1000 prebivalcev letno, v občini Bled pa komaj 2,87 stanovanja na 1000 prebivalcev.
 
Prostorski plani, ki jih je občina sprejemala v zadnjih petnajstih letih, se niso resno soočili s temi problemi. Z novo strategijo prostorskega razvoja želimo omogočiti nastanek različnih dejavnosti, vezanih predvsem na lokalne človeške vire, in ga skladno razporediti po območjih obeh občin.
 
Prostorski razvoj občin Bled in Gorje mora upoštevati prostorske kvalitete in prednosti krajinskega območja s prepoznavno identiteto, ki temelji na obsežnih neposeljenih in redkoposeljenih naravnih gorskih območjih ter prepoznavnem poselitvenem vzorcu v ravninskih območjih.
 
Prostorski razvoj občin Bled in Gorje mora biti uravnotežena kombinacija konceptov ohranjanja in varovanja, prenove in revitalizacije ter krepitve razvoja in sodelovanja.
 
Da bi ohranili prostorske kvalitete in prednosti območja s prepoznavno identiteto, se dejavnosti usmerjajo pretežno v obstoječa območja poselitve. Pri tem je potrebno ohranjati in prenavljati kvalitetne dele naselij, ki so pomemben nosilec prostorske identitete. Stara poselitvena jedra v  bližini jezera in mestnega središča se preobražajo v dele mestnega središča, namenjenega turizmu in gostinstvu. Prenova je osredotočena v bolj kvalitetno urejanje ulic, trgov in parkovnih površin v območju teh naselij in izboljšanje ulic ter odprtega skupnega javnega prostora v novejših stanovanjskih naseljih.
 
Načrtovanje novih območij za organizirano stanovanjsko gradnjo, ki se urejajo z občinskimi lokacijskimi načrti, naj bi z dodatnimi ukrepi pripomoglo k sprostitvi potreb po novih stanovanjih.
 
Z razporejanjem različnih storitvenih dejavnosti na območju Ljubljanske in Prešernove ceste se bo zaokrožilo mestno središče na Bledu. Obenem je potrebno intenzivno vzpodbuditi razvoj in urejanje krajevnih središč v Gorjah, Zasipu, Ribnem in na Bohinjskih Beli.
 
Z omogočanjem razvoja različnih dejavnosti naj bi  pripomogli k prenovi trga delovne sile v občini, zadržali izobraženo delovno silo doma in mladim omogočili zadostno število stanovanj. Vse to naj bi posledično vodilo tudi k rasti dohodka v občini.
 
Potrebe malega gospodarstva po poslovnih in proizvodnih površinah je potrebno rešiti s širitvijo proizvodno poslovnih območij na obstoječih lokacijah v Spodnjih Gorjah in na Lisicah na Bledu ter z odpiranjem možnosti za razvoj teh dejavnosti ob železniški progi na robu vojašnice na Bohinjski Beli.
 
Z razvojem športno-rekreacijske infrastrukture naj bi predvsem izboljšali možnosti za rekreacijo v zimskem času, tako za dvoransko rekreacijo kot rekreacijo na prostem. S prenovo Zatrnika naj bi Bled znova postal tudi zimsko turistično središče.
 
Zadovoljevanje državnih razvojnih ciljev na področju razvoja turizma je na področju nastanitvenih zmogljivosti potrebno najprej reševati znotraj starejših opuščenih območij hotelov in gostišč. Z namenom, da bi omrežje naselij v obeh občinah razvijali kot turistično območje, je treba del ponudbe načrtno locirati v krajih okrog Bleda. V nadalje so načrtovane tudi lokacije za nove hotelske objekte. Razvoj turizma na Mlinem, Rečici in v mestnem središču Bleda ter povezovanje prenove naselbinske in stavbne dediščine v starejših poselitvenih jedrih z razvojem manjših družinskih gostišč in hotelov, naj bi pripomoglo tako k pestrejši ponudbi nastanitev, večji privlačnosti celotnega območja obeh občin ter gospodarski in socialni krepitvi krajev v Občinah Bled in Gorje.
Objavljeno v Bled, Članki, ZAvest 4 | Oznake: , , , , | Ni komentarjev »

Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste – Informacija

3. februar, 1999 | Avtor: miha

He Moste

Andrej Kryžanowski , Ljubljana, februar 1999 

 

 

 

 

1. Splošno 
 
HE Moste je edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji. HE Moste je pričela z obratovanjem z vključitvijo dveh agregatov leta 1952 ter tretjim agregatom v letu 1955. V letu 1977 je bil priključen še četrti agregat, ki izkorišča vodo akumulacije Završnica. Tradicija izkoriščanja vodnih virov povirja reke Završnice obsega že mline in žage, ki jih je na začetku tega stoletja nadomestila HE Završnica (1914), kot prva javna HE v Sloveniji. Akumulacijski bazen zadošča za tedensko izravnavo pretokov, kar omogoča proizvodnjo variabilne in regulacijske energije in moči, ki jo Sloveniji kronično primanjkuje. 
Sistem HE Moste je najstarejši na reki Savi in tako že nekaj časa opažamo – na eni strani – vse večje znake dotrajanosti objektov. Le z največjimi napori uspevamo ohranjevati kondicijsko stanje elektro-strojne opreme, ki še omogoča normalno obratovanje. Po drugi strani pa opažamo, da je tekom obratovanja zaradi različnih razlogov prišlo do zasipavanja akumulacijskega prostora s sedimenti naravnega in umetnega izvora. Proces zasipavanja je dosegel tak obseg, da ocenjujemo, da je zapolnjeno približno 25% celotnega volumna akumulacije – od tega 20% živega volumna, ki vpliva neposredno na obratovalno sposobnost elektrarne. Po raziskavah sedimentov v akumulaciji je podana ocena, da je 40% sedimentov umetnega izvora. 
 
2. Opis problema 
 
Za akumulacijski prostor HE Moste je značilna visoka obremenjenost okolja predvsem zaradi vplivov industrije in urbanih površin mesta Jesenice. Neposredno ob jezerskih brežinah so situirane deponije, kjer se je vrsto let nenadzorovano in brez vsakršnih dovoljenj odlagalo odpadke industrijske proizvodnje. Na osnovi meritev je podana ocena, da je 40% sedimentov v akumulaciji umetnega izvora. Struktura in tekstura sedimentov umetnega izvora se razlikuje od naravnih. Zaradi drobnejše strukture in večje erodibilnosti sedimentov je premeščanje sedimentov vzdolž struge hitrejše; tako je prišlo do prekomernega kopičenja drobnih frakcij mulja neposredno ob sami pregradi, kar vpliva posredno na obratovalno sposobnost temeljnega izpusta in s tem posledično na zagotavljanje varnosti obratovanja objektov. Razlogi, ki opravičujejo nujnost posega sanacije vplivnega območja akumulacije Moste z obstoječo pregrado so naslednji: 
 
Varnostni:
 
Varnost pregrade HE Moste je danes ogrožena. Razlogov za takšno ugotovitev je kar nekaj. Osnovni razlog je, da vode iz bazena zaradi nakopičenega mulja ni možno izprazniti, saj bi ga, kot se je že dogajalo ob praznitvah v preteklosti, voda izpirala in onesnaževala vodotok. Danes upravljalec objekta nima soglasja za obratovanje s temeljnim izpustom. Zaradi okoljevarstvenih razlogov sta glavna in pomožna zapornica v zaprtem položaju, kar še bolj neugodno vpliva na stabilnost objekta. Na osnovi spremljanja piezometričnih tlakov izza tesnilne zavese je razvidno, da so le ti dosegli praktično enak nivo kot gladina zgornje vode. To pomeni, da so boki pregrade in temeljna hribina izza zavese pod polnim vzgonom in s tem so doseženi kriteriji varnosti nižji v primerjavi s projektnimi kriteriji. 
 
Že vseskozi je zaradi specifične geologije temeljnih tal prisoten problem zagotavljanja stabilnosti strojnice HE Moste in neposredno obratovalno sposobnost objekta, ki je ogrožena že ob vsakem nekoliko močnejšem potresnem sunku. Celotno področje strojnice z zaledjem počasi drsi v smeri struge reke Save. Premike strojnice najbolj očitno zaznavamo na oseh agregatov. Do sedaj je bilo moč kompenzirati pomike in zasuke s centriranjem osi in s tem zagotavljati normalno obratovalno sposobnost agregatov. S sanacijskimi ukrepi v območju strojnice (sidranje konstrukcije strojnice v temeljna tla) smo dosegli, da so se lokalni premiki stabilizirali. Glede na uspešnost sanacije zavisi obratovalna sposobnost elektrarne, saj je dosežena točka, ko v primeru nadaljnega premika konstrukcije ne moremo več centrirati osi, kar posledično pomeni dokončno zaustavitev agregatov. Le to pa neposredno vpliva na varnost pregrade Moste. V kolikor ni možno obratovanje strojnice in je blokiran temeljni izpust je edina možnost evakuacija voda reke Save v pregradnem profilu s prelivanjem preko pregrade. Če upoštevamo še vplive zaradi povečanih vzgonskih tlakov, je še toliko bolj vprašljiva varnost obratovanja pregrade v takih razmerah. 
 
Okoljevarstveni in varovalni
 
V preteklosti je prihajalo ob praznitvah predvsem zaradi velike kalnosti do pomora rib in ostalega življa. Značilne praznitve so opravili v letih 1952, 1959, 1964 in 1974. Zato se je upravljalec hidroelektrarne na podlagi pritiska javnosti odločil, da načrtovane praznitve leta 1984 in 1994 ne morejo potekati na enak način in predvidel sanacijo talnega izpusta. Poseben problem predstavljajo odplake na delu povodja nad pregrado, saj se celotno onesnaženje steka v akumulacijo. Breme onesnaževanja nosi sedaj upravljalec bazena, kar zanj v nobenem primeru ni sprejemljivo. Zaradi tega so namreč usedline onesnažene in predstavljajo v določenih primerih poseben odpadek, ki ga ne smemo preprosto spuščati v vodotok, ali ga brez dodatnega čiščenja kako drugače uporabljati. Onesnaženost mulja je pri muljnih frakcijah večja kot grobejših frakcij, saj je adhezija polutantov na finejših delcev izredno velika. Sanacija onesnaževalcev na celotnem povodju nad pregrado, se postavlja kot dodatna naloga siceršnjim izboljšavam kakovosti vodotoka, saj neposredno in jasno opozarja na probleme zaradi zajezitve. Nasipavanje žlindre v območju pod železarno je nedopustno in današnjemu času popolnoma neustrezno. 
 
Vodnogospodarski
 
Z pregraditvijo struge Save se je znatno spremenila rečna dinamika in s tem transportna sposobnost za rečni prod. Nad korenom zajezbe je bila 1952 zgrajena prodna pregrada Javornik v funkciji zadrževanja rečnega proda pred vtokom v akumulacijo. Zaradi vrste razlogov objekta ni bilo mogoče vzdrževati tako kot je bilo predvideno in zato se je prodna jama z leti zapolnila. Dolvodno od pregrade pa je bil v ta namen predviden kompenzacijski bazen (HE Lesce), ki pa zaradi kasnejših sprememb pri načrtovanju ni bil nikoli realiziran. Zato se zaradi povečane transportne sposobnosti rečnega toka občasno pojavljajo nestacionarni procesi v strugi dolvodno. S praznitvijo temeljnega oz. prodnega izpusta bi bilo mogoče kompenzirati ustrezne količine proda v času visokih voda. Tako obratovanje je značilna praksa na podobnih objektih (npr. Kaprun v Avstriji). Žal pa je zaradi prevelike onesnaženosti sedimentov v akumulaciji Moste tak način obratovanja otežkočen oz. praktično nemogoče izvedljiv. 
Značilnost doline reke Save ob Piškotarjevega mostu do Blejskega mostu so izrazita erozijska žarišča, ki so posledica delovanja vodotoka zaradi spremenjene rečne dinamike. Komunikacijske poti v dolini mestoma prekinjene, večinoma pa praktično neprehodne. Vzrok temu je popolna opustitev v preteklosti intezivnega kmetovanja in nezmožnosti vzdrževanja obrežja zaradi goste zarasti. V vsakem slučaju je nedopustno, da se nadaljujejo erozijski procesi in bo nujno potrebno izvesti ustrezne vodnogospodarske ukrepe na tem območju, saj v nasprotnem obstaja resna nevarnost, da napredujoči erozijski procesi ogrozijo ostale dejavnosti (npr.: območje levega brega pod golfom). 
 
Gospodarski ( ekonomski)
 
Akumulacijski bazen ima danes dovoljenje za obratovanje med gladinama 524,75 in 518,50 m. Na račun zasipavanja akumulacijskega bazena se je v obdobju od začetka obratovanja do danes koristna prostornina, ki je na razpolago za proizvodnjo električne energije zmanjšala za okoli 600.000 m3 (20% razpoložljivega volumna). Glede na vlogo elektrarne v sistemu (proizvodnja vršne energije in regulacijske moči) je gospodarska škoda zaradi manjše obratovalne sposobnosti elektrarne toliko večja. 
 
Kakor je bilo predhodno že povedano je zaradi stabilitetnih problemov zelo verjetno, da v bližnji prihodnosti pride do popolne zaustavitve elektrarne. Z ozirom na registrirane pomike strojnice, ki se nadaljujejo je možnost izpada agregatov iz proizvodnje zelo verjetna. Ob neposredni izgubi prihodkov, ki so vezani na zaprtje elektrarne bo potrebna takojšnja sanacija evakuacijskih objektov na pregradi, da bo možno začasno vzpostaviti režim odtoka zalednih voda preko pregrade. Dalje bo potrebno pripraviti in izvesti sanacijski program, ki bo obsegal sanacijo akumulacijskega prostora in program razgradnje objektov HE Moste. V tem slučaju je potrebno računati na popoln izpad objekta iz sistema in predvideti možnost nadomestitve proizvodnje, ki je možna samo z uvozom tovrstne energije. Ob tem pa je potrebno še upoštevati celotni strošek razgradnje elektrarne, ki bo bremenil celotno narodno gospodarstvo. 
 
3. Priprava na prenovo 
 
3.1 Projektni cilj in izhodišča 
 
Glede na navedeno se torej na eni strani srečujemo z nestacionarnimi okoljskimi procesi na območju akumulacije Moste z vplivi dolvodno območja obstoječe HE, na drugi strani pa z dotrajanimi in energetsko neustreznimi objekti HE Moste, ki ne ustrezajo ne pogojem varnega in zanesljivega obratovanja, ne zahtevam in potrebam elektroenergetskega sistema Slovenije (EES). Zatorej smo problematiko razdelili v dva sklopa: 
1. sanacijo akumulacije HE Moste s prispevnim področjem in sanacijo struge dolvodno od iztoka HE Moste,
2. prenovo in doinstalacijo objektov HE Moste, 
ki sta obravnavana ločeno, vendar se v stičnih elementih dopolnjujeta. Projektni cilj je, da ob jasno začrtanih prostorskih omejitvah optimiziramo možnost energetske izrabe v taki meri, da je sanacija celotnega energetskega sistema Moste z vplivnim območjem ekonomsko in prostorsko utemeljena – izhajajoče projektne rešitve pa pomenijo predvsem novo, kvalitetnejšo vrednost tako za energetiko, kot za prostor in uporabnike v prostoru. 
Osnovna izhodišča za izdelavo zasnove prenove sistema HE Moste so bila projektno razdelana v identifikacijski študiji (IBE, 1993).
 
V nadaljevanju smo skušali pridobiti čim več informacij, ki so pomembne za vključitev objektov v prostor. V ta namen je bila naročena in izdelana vrsta raziskav kar zadeva: 
 
1. hidravlično-hidrološke osnove (VGI, 1995)
2. geološko-geotehnične osnove (Kuščer, 1996),
3. naravne danosti prostora (SAZU, 1996),
4. okoljske študije (IBE, 1996), ki so trajale predvsem zaradi specifičnosti problema več let. V tem času so bile opravljene tudi vzporedne raziskave možnosti vključevanja objektov v prostor z vidika ohranjanja stacionarnih vodnogospodarskih procesov glede na sedanje obratovanje HE Moste (FAGG, 1995).
 
Na osnovi privzetih izhodišč je bila pripravljena predinvesticijska študija (IBE, 1996), kjer so bila v zaključkih predstavljene smernice za vključitev objektov v prostor in pripravo prostorskih izvedbenih aktov. Osnovna opredelitev pri pripravi te študije je bila: razdelati možnosti vključitve obnovljenih objektov HE Moste v prostor z upoštevanjem vseh okoljevarstvenih, prostorskih in naravovarstvenih omejitev ob tem, da so tehnične rešitve izvedljive in ekonomsko utemeljene. 
 
3.2 Zasnova projekta 
 
Na osnovi kondicijskega stanja objektov in opreme sistema HE Moste in predhodnih študij, ki so obravnavale ustrezne variantne rešitve sanacije zatečenega stanja ter upoštevanja zahtev elektroenergetskega sistema je bila izoblikovana varianta obnove in doinštalacije HE Moste v izvedbi, kot je razvidno iz priložene situacije: izvede se nov vtočni objekt, tunel, vodostan, strojnico z dvema agregatoma – HE Moste II. (instalacija 2x35m3/s). Za kompenzacijo pretokov je predviden dolvodni kompenzacijski bazen s pregrado in manjšo strojnico – HE Moste III. ter prelivnimi polji. V sistemu ostaja obstoječa pregrada z akumulacijo, kjer je predvideno povišanje kote zajezitve za 1,25 m na koto 526,00 m (sedanja kota prelivanja pri odvajanju visokih voda znaša 527,00 m) z dograditvijo zapornic na prelivnih poljih. 
 
V Resoluciji o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo (U.L. RS 9/96) je v osnovnem programu graditve objektov predvidena obnova in doinstaliranje HE na zgornji Savi (HE Moste, HE Medvode),ki bodo s svojo povečano instalirano močjo zagotavljale velik del dodatne rezervne in regulacijske moči, ki jo EES potrebuje za zanesljivo in samostojno obratovanje in vključevanja sistema v evropske energetske interkonekcije. Elektrarna je namenjena vršni proizvodnji in tako bo v konicah porabe doinstalirana HE Moste dajala v sistem 46,8 MW moči (sedaj 16,5 MW), to je več kot 180% povečanje moči in ob tem se bo celotna proizvodnja električne energije povečala iz sedanjih 59 GWh na leto na 98,1 GWh na leto, kar pomeni skoraj 70% večjo proizvodnjo. V okviru doinstaliranega sistema kompenzacijski bazen z elektrarno Moste III. ne predstavlja zgolj novega energetski objekt, temveč je nedeljiv del novega doinstaliranega sistema HE Moste in samo tako bo možno doseči načrtovano vlogo doinstalirane elektrarne v sistemu ob hkratni zagotovitvi večje kvalitete v prostoru in okolju. Ob jasno začrtanih prostorskih omejitvah, je optimizirana možnost energetske izrabe v taki meri, da je obnova in doinstalacija celotnega sistema Moste ekonomsko utemeljena in, da pomenijo rešitve predvsem novo, kvalitetnejšo vrednost tudi za prostor in uporabnike v prostoru. 
 
Poseben povdarek je na reševanju okoljevarstvene problematike, ki obsega celovito sanacijo obstoječega akumulacijskega bazena in zaledja (deponijske površine železarne Acroni) z upoštevanjem zgoraj nakazanih izhodišč na način, da bo ta rezultirala skozi gospodarsko in okoljske utemeljene rešitve z novo kakovostjo, predvsem pa celovitostjo obravnave za vse uporabnike prostora. Pri zasnovi projekta smo vseskozi vključevali priznane strokovnjake in institucije, ki so aktivno sodelovali bodisi v fazi raziskav, ali projektiranja. 
 
3.3 Gospodarski učinki 
 
3.3.1 energetika 
 
Glede na to, da je HE Moste akumulacijska elektrarna je sedanji faktor instalacije prenizek (1,78). Problem predstavlja tudi hidravlična poddimenzioniranost derivacijskih objektov, saj dosegajo izgube pri obratovanju z nazivnim pretokom okoli 14% celotnega padca; kar se nedvomno izraža v proizvodnji energije. Po drugi strani pa v Sloveniji kronično primanjkuje virov variabilne, regulacijske energije in moči. Ob tem pa v Sloveniji ni naravnih možnosti oz. so le-te omejene za izgradnjo večjih akumulacijskih elektrarn (primeri na reki Savi: HE Radovljica; na Idrijci: HE Kuk ipd.) in zatorej je nesporna vrednost v doinstalaciji HE Moste: tako v energetskem smislu (povečanje moči za več kot 180%), kot v naravovarstvenem vidiku (delna nadomestitev spornih projektov z vidika okoljevarstva). V nacionalnem energetskem programu R. Slovenije je obnova in doinstalacija sistema HE Moste predvidena za pokrivanje dela manjkajoče moči že po letu 2002 (kjer se predvideva, da iz sedanjega zakupa rezervne moči v višini 280 MW ostaja v letu 2003 še 50 MW rezervne moči iz uvoza – ostalo bo zagotovljeno z izgradnjo novih in posodobitvijo obsteječih energetskih virrov), kar pa je zelo kratek čas in so potrebni napori vseh sodelujočih, da bo ta program tudi uresničen. Ob pogojih EES lahko doinstaliran sistem HE Moste zagotavlja do 10% sedanjega zakupa rezerve moči 
V okviru študijskih nalog za pripravo projekta je bila izdelana tudi vloga doinstalirane HE Moste v EES. Z upoštevanjem izhodišč iz nacionalnega energetskega plana in Resolucije je bila izračunana simulacija obratovanja doinstalirane HE Moste in primerjava z nadomestno plinsko elektrarno za obdobje od l. 2004 do l. 2020. Na osnovi izračuna pomeni doinstalirana HE Moste prihranek v EES okoli 18.000 milijonov SIT, medtem, ko bi ekvivalentna plinska elektrarna prihranila 2.400 milijonov SIT, kar je podatek, ki kaže nedvomno v prid vlaganju v hidroenergetske objekte. 
 
3.3.2 okoljevarstvo 
 
Dolgoletno onesnaževanje bazena in pritokov z izpusti komunalnih in industrijskih odplak ter odpadnimi produkti industrijske proizvodnje v zaledju povzroča pereče ekološke probleme, ki so tudi neposredno povezani z varnostjo obratovanja pregrade. Z obnovo in doinstalacijo sistema bo zagotovljena zanesljivost obratovanja evakuacijskih organov pri prevajanju poplavnih voda in hkrati zagotovljena varnost pred pojavom negativnih vplivov na živelj dolvodno od pregrade. 
V okviru projekta sanacije je predvideno, da se izvede celovita sanacija neposrednega vplivnega območja akumulacije Moste, ki obsega deponijo talilniških odpadkov Acroni, prodne jamo na Javorniku, koren zajezbe in temeljni izpust na pregradi. V okviru teh ukrepov bodo sanirani tudi vsi komunalni iztoki na vplivnem območju zajezbe. Vsi si ukrepi so zastavljeni v takem obsegu in na način, da so na območju zajezitve ustvarjeni stacionarni, nadzorovani procesi. Hkrati s pripravo projekta sanacije potekajo tudi aktivnosti k pristopu celovitega reševanja okoljskih problemov na celotnem prispevnem območju Gornjesavske doline, v okviru programa Phare. Projekt je na nacionalni ravni, v okviru organizacije podonavskega sodelovanja, prijavljen kot pilotski primer reševanja spornih ekoloških žarišč v povirjih reke Donave. Trenutno je to edini primer reševanja okoljevarstvene problematike, kjer so se že v zgodnjih fazah projekta sanacije vključili vsi zainteresirani subjekti v prostoru in je bila tudi opravljena delitev odgovornosti pri izpeljavi programa. 
V okviru priprave projekta je bila posebna pozornost posvečena analizi eventualnih negativnih vplivov na okolje (klima, hrup, EM sevanja), pri čemer je bila pozornost še posebej usmerjena na analize sprememb mikroklime zaradi novih objektov (pojav megle in vplivi na okolico). Podrobnejše raziskave in matematični model sta pokazala, da je vpliv objektov na spremembe mikroklime praktično zanemarljiv (Rakovec, 1998). Slednje dokazujejo tudi dosedanje hidrometeorološke meritve, saj zaradi naravnih (Blejsko jezero) in umetnih jezer (Moščansko jezero, Šobčev bajer) ni zaznati sprememb na mikroklimi, predvsem zaradi razloga nastanka megle v naših klimatskih pogojih (megla nastaja na vlažnih travnih površinah zaradi temperaturnih razlih tal in okolice). 
 
3.3.3 vodnogospodarstvo 
 
Posledica pregraditve Save in nedograjenosti celotnega energetskega sistema, je spremenjena rečna dinamika z vsemi vplivi na odseku dolvodno od pregrade: erozija brežin, poglabljanje struge, izravnave pretokov itd. Že v Osnovnem projektu Save je bil predviden dolvodno od pregrade kompenzacijski bazen (HE Lesce) s funkcijo izravnave obratovalnih pretokov in hkrati preprečevanju erozijskih procesov v dolvodni strugi reke Save. V projektu je predvidena vodnogospodarska ureditev odseka do sotočja Save Bohinjke s Savo Dolinko: območje, ki je v smislu vodnogospodarskih ureditev v vplivnem območju spremenjenega režima odtokov zaradi obratovanja HE Moste. 
Še posebej pomembno vlogo v okviru reševanja vodnogospodarskih ureditev dolvodno od obstoječe pregrade Moste predstavlja kompenzacijski bazen, kot umilitveni ukrep za regulacijo pretokov. S tem ukrepom bo praktično vzpostavljen naravni odtočni režim na odseku do HE Mavčiče, kar bistveno prispeva k stabilizaciji degradacijskih procesov v strugi dolvodno in možnosti razvoja najrazličnejših obvodnih aktivnosti, hkrati pa omogoča povečanje moči sistema, kar je v prid potrebam in zahtevam elektroenergetskega sistema. 
 
3.3.4 naravovarstvo 
 
Kompenzacijski bazen predstavlja največjo zasedbo prostora, ki je pretežno formiran na nerodovitnem področju, na katerem ni trenutno nobenih gospodarskih dejavnosti, vendar pa ima to področje v naravovarstvenem smislu veliko vrednost. Ob ojezeritvi bo delno potopljen mokriščni biotop Berje, spremenjene bodo tudi življenjske razmere vodnih in obvodnih organizmov, vezanih na tekoče vode. Zato so kot posebne ureditve so za nadomestitev potopljenih biotopov znotraj območja urejanja predvidene ureditve novih mokriščnih biotopov na območjih ob kompenzacijskem bazenu (Berje, strojnica Moste II., pregrada Moste III.). V fazi izdelave izvedbenih projektov bodo v sodelovanju z biologi in ekologi posebej izdelani načrti za izvedbo navedenih biotopov. V ta namen tudi poteka nadaljne delo pri biološki inventarizaciji prizadetega območja, kjer smo skušali vključiti naj bolj kompetentne strokovnjake s tega področja s ciljem, da se opredelijo omilitveni ukrepov s čimer bi zmanjšali vpliv novogradnje na minimum. Prav sodelovanje stroke je v tej fazi nujno in neobhodno in zato priloženo prilagamo odgovor na neutemeljene trditve, ki se v zadnjem času pojavljajo v dnevnoinformativnih glasilih. Z izdelavo biološke inventarizacije smo pridobili pomembno informacijo o vrednosti obravnavanega okolja in prav na osnovi tega bodo opredeljeni vsi nadaljni ukrepi v prostoru. Pri tem pa ne smemo spregledati, da smo pri projektu sanacije in doinstalacije HE Moste pričeli z raziskovalnimi deli na biološki inventarizaciji znatno prej, kot je to običaj pri nas in celo v svetu in je v tem pogledu to nesporno edinstven primer v Sloveniji, kar priznavajo tudi vsi eminetni strokovnjaki. 
V novo oblikovane biotope se bo v čimvečji možni meri poskušalo prenesti dele ali celotne populacije nekaterih rastlinskih vrst. Kot dodaten omilitveni ukrep je v dogovoru z Upravo za varstvo narave (MOP-UVN) in Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja Savskim elektrarnam predlagan ukrep, da se izvede aktivna naravovarstvena zaščita močvirskih biotopov dolvodno od izravnalnega bazena, npr. pri Koritnem, v Svetjah in Šobcu kot nadomestitev potopljenega biotopa v Berjeh. V fazi izdelave izvedbenih projektov bodo upoštevane dodatne konkretne usmeritve oz. ukrepi, opredeljene v posebnih strokovnih podlagah, za oblikovanje obrežij izravnalnega bazena, za izvedbo prečkanj izvirov na območju rekonstrukcije ceste Breg-Zasip in nove dostopne ceste do strojnice HE Moste III ter za organizacijo gradbišč. Obratovanje energetskega sistema bo izvajano tako, da bo zagotavljalo z naravovarstvenega vidika ustrezne razmere na Savi dolvodno, skladno z ugotovitvami o ekološko sprejemljivih pretokih. 
 
3.3.5 turizem 
 
Glede na bližino turističnih centrov (Bled, Šobec) predstavlja kompenzacijski bazen novo vrednost v prostoru, saj omogoča razširitev turistično rekreacijskih vodnih in obvodnih dejavnosti ter z izgradnjo dostopnih poti navezavo z dolino Radovne in Save Dolinke. Komunikacijske poti ob jezeru je mogoče nameniti za kolesarjenje, ki bi lahko z ustreznim pristopom in povezavo vseh lokalnih skupnosti lahko postal zanimiv projekt regijskega pomena. Z vzpostavitvijo komunikacije vzdolž kompenzacijskega bazena je možna popolna povezava med Šobcem in Jesenicam po levem bregu ter preko Blejske Dobrave ali Mežaklje po desnem bregu. 
V okviru projekta so predvidene površine ob kompenzacijskem bazenu, ki jih je mogoče nameniti turistično-rekreativnim dejavnostim. Projekt je zastavljen tako, da ob ohranitvi naravnega okolja omogoča tudi druge vzporedne aktivnosti. Podobno smo pristopili k sanaciji v primeru Zbiljskega jezera (HE Moste), ki ima slične obratovalne karakteristike kot kompenzacijski bazen. 
S kompenzacijo iztokov pod kompenzacijskim bazenom z izravnavo pretokov bo nad Blejskim mostom ustvarjen rečni režim, ki je enak naravnem režimu (izravnan pretok je enak dotoku Save in Radovne, vključno z vsemi stranskimi pritoki). Sedanjih dnevnih nihanj, ko gladina Save v kratkem času narase ali upade pri Šobcu za slab meter ne bo več. Tako bo omogočeno, da se tudi struga in obrežje Save izkoristi za rekreacijske aktivnosti. Konstanten pretok pa omogoča celodnevne aktivnosti pri vodnih in obvodnih športih (rafting, plavanje, ribolov, lov ipd.). 
 
3.4 Narodnogospodarstvo 
 
Projekt sanacije in doinstalacije HE Moste je neposredno pogojen s sanacijo zatečenega stanja, ki obsega revitalizacijo objektov HE in hkrati okoljsko sanacijo. Odločitev o investiciji HE Moste pomeni tudi odločitev o možnosti nadaljne proizvodnje energije na tej lokaciji. V kolikor ne bomo pristopili k sanaciji objektov obstaja realna opcija, da bo trajno prekinjena proizvodnja. To pa pomeni izpad edinega večjega energetskega vira na Gorenjskem in edine akumulacijske elektrarne v Sloveniji ter dalje resen okoljevarstveni problem zagotavljanja varnosti pregrade Moste. V tem slučaju bo potrebna takojšna interventna sanacija evakuacijskih objektov (talnega izpusta) in pregrade z namenom odvoda voda iz zaledja ter priprava sanacijskega programa za razgradnjo objektov, ki z vsemi posledicami neposredno bremeni proračun. 
V nadaljevanju skušamo osvetliti tiste najbolj ključne elemente, ki vplivajo tekom izvajanja investicije na proračune (občin in države). Pri opredelitvi vplivov smo se omejili na kvalitativni opis vplivov, ker nam za kvantifikacijo le-teh primankuje potrebnih podlog za izdelavo natančnejše ocene. Za takšno podlago bi potrebovali metodologijo, ki bi predpisovala način podajanja in kvantificiranje vlivov na proračune v okviru izdelave investicijskih programov. Pri predstavitvi vplivov skušamo izpostaviti tiste tudi najbolj ključne vplive, ki neposredno zadevajo interese lokalnih skupnosti. 
 
3.4.1 neposredni vplivi 
 
V ta sklop prištevamo vplive, ki izhajajo neposredno iz investicije HE Moste in vplivajo na prihodke države in lokalnih skupnosti. Ob investiciji je pričakovano povečanje davčnih prihodkov (davki od prometa proizvodov in storitev ter carine in uvozne takse) in nedavčnih prihodkov (takse, davki, spremembe namembnosti zemljišč). Ob tem ni pričakovanih proračunskih odhodkov. Dolgoročno gledano pa so pozitivni učinki na nedavčnih prihodkih, ki so vezani na obratovanje objektov (prispevki za zemljišča in vodna povračila). 
 
3.4.2 posredni vplivi 
 
Pri analizi posrednih vplivov pri investiciji gre za prihodke, ki so vezani neposredno na izvajanje investicije in se zbirajo od izvajalcev, ki sodelujejo neposredno ali posredno na projektu. Pri čemer lahko izpostavimo naslednje: 
narodnogospodarski vidik Ob davčnih prihodkov je potrebno računati tudi z dolgoročnimi učinki, pozitivnimi za narodno gospodarstvo. Pri gradnji HE je mogoče do 90% vsega dela in opreme izgotoviti z domačimi viri, izjema je del elektroopreme (generatorski del) za katero v Sloveniji ni proizvajalca. Pri tem lahko izpostavimo predvsem strojno industrijo (npr. Litostroj), kjer bi z novim investicijskim ciklusom prispevali k razrešitvi stanja te industrijske panoge in neposredno zmanjšali proračunske odhodke, ki so namenjeni za sanacijo panoge. Podobno velja tudi za ostale gospodarske panoge (gradbena industrija, gradbeništvo …). Nikakor pa ne gre zanemariti prihranka, ki ga izgradnja hidroelektrarne takega tipa pomeni za elektroenergetski sistem. Dolgoročno pomeni zmanjšanje zakupa proizvodnih kapacitet v tujini in večjo energetsko samostojnost. Hkrati pa – primerjano z investicijo in obratovanjem ekvivalentne plinske elektrarne v sistemu – pomeni gradnja in obratovanje akumulacijske hidroelektrarne prihranek pri stroških proizvodnje, ki je enakovreden izgradnji nove plinske elektrarne. 
 
občina Jesenice:
 
V tem delu bi želeli ob davčnih prihodkih predvsem izpostaviti možnosti nadaljnega razvoja proizvodnje železarne, kjer je z zagotovitvijo urejenega deponijskega prostora rešen problem odlaganja žlindre za 7 do 8 let. V tem času, ki ostaja na voljo bodo raziskane možnosti nadaljne uporabe žlindre kot sekundarne surovine, kar bi bila lahko trajna rešitev okoljskih problemov, ki nastajajo pri proizvodnji jekla. Okoljske ureditve objezerskih območij deponije talilniških odpadkov, prodne jame na Javorniku ter nizkoležečih teras pa pomenijo kvalitativno novo vrednost v prostoru in možnosti razvoja rekreacijsko-turističnih vodnih in obvodnih dejavnosti ob Moščanskem jezeru in prodni jami na Javorniku. 
 
občina Žirovnica:
 
Nadaljevanje proizvodnje HE Moste pomeni velik delež za občinske davčne prihodke, saj je glavnina dejavnosti in
zaposlenih na območju občine Žirovnica. Ob tem pa je potrebno upoštevati tudi gradbiščna infrastruktura, ki bo po končani gradnji lahko ostala v uporabi lokalne skupnosti (gradbiščne ceste, energetski vodi, komunalni vodi ipd.). Nenazadnje pa pomeni izgradnja kompenzacijskega bazena možnosti rekreativnih dejavnosti v dolini reke Save, ki je sedaj za te namene na levem bregu praktično neprehodna. 
 
občina Bled:
 
Z izgradnjo kompenzacijskega bazena je dana dodatna možnost razvoja blejskega turizma v smeri čez Zasip proti Gornjesavski dolini, ki je bila zaradi neprehodnosti odseka med Blejskim mostom in Zasipom do sedaj neizvedljiva. Z okoljskimi ureditvami objezerskega prostora na desnem bregu kompenzacijskega bazena je urejen prostor za razvoj objezerskih aktivnostih. S tem je omogočeno, da se lahko razbremeni osrednji blejski bazen in se težišče dejavnosti premakne na planoto pod Zasipom, nad kompenzacijskim bazenom. Dalje bodo z ureditvijo odtočnih razmer pod kompenzacijskim bazenom omogočene kvalitetno boljše razmere za razvoj vodnih in obvodnih dejavnosti ob reki Savi. 
 
3.4.3 vplivi prenehanja obratovanja 
 
V tem sklopu je bila obdelana t.i. “ničelna” opcija, kjer niso predvideni nikakršni sanacijski ukrepi. Pri tej opciji smo upoštevali, da je zaradi stabilitetnih problemov zelo verjetno, da v bližnji prihodnosti pride do popolne zaustavitve elektrarne. Z ozirom na registrirane pomike strojnice, ki se nadaljujejo je možnost izpada agregatov iz proizvodnje zelo verjetna. Ob neposredni izgubi prihodkov (davčni in nedavčni prihodki), ki so vezani na zaprtje elektrarne bo potrebna takojšna sanacija evakuacijskih objektov na pregradi, da bo možno začasno vzpostaviti režim odtoka zalednih voda preko pregrade. Dalje bo potrebno pripraviti sanacijski program, ki bo obsegal sanacijo akumulacijskega prostora in program razgradnje objektov HE Moste. Razgradnja objektov in breme presežnih delavcev zaradi zaprtja elektrarne bo v celoti breme proračunov. 
Ničelna opcija je v vsakem slučaju najslabša možnost in pušča odprta vrsto vprašanj kar zadeva okoljevarstvo, vplive na narodno gospodarstvo in breme na proračun. Stroški razgradnje in vzpostavitve stanja po analizah prekoračujejo potrebna sredstva za novo investicijo in v celoti bremenijo narodno gospodarstvo, nimajo pa nobenega pozitivnega gospodarskega učinka. V smislu okoljevarstva je v slučaju ničelne opcije edini način za vzpostavitev naravnega stanja v zaledju opustitev vse industrijske proizvodnje, ki z emisijami vpliva na kvalitetne razmere na vodotoku (ob opustitvi objektov HE Moste) do Kranja. Vse to bi lahko predstavljalo nepredstavljive posledice za gospodarstvo regije in skrb za varovanje okolja. 
 
4. Izvedba prenove 
 
4.1 Postopek priprave in sprejema lokacijskega načrta 
 
Priprava lokacijskega načrta se je pričela na podlagi predloga ministra za gospodarske dejavnosti. Postopek priprave prostorske dokumentacije poteka skladno programom priprave, ki ga je na podlagi Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdal minister za okolje in prostor. Naročnika loakacijskega načrta sta: Savske elektrarna in Acroni. S programom priprave je določena tudi vsebina lokacijskega načrta in postopek sprejema lokacijskega načrta (po priloženi shemi). K nameravanemu posegu v prostor so pridobljeni pogoji ministrstev, njihovih strokovnih služb, republiških in regionalnih organizacij, upravljavcev komunalne infrastrukture in lokalnih skupnosti, ki so v največji možni meri upoštevani pri izdelavi lokacijskega načrta. Trenutno je postopek sprejemanja lokacijskega načrta v fazi priprave osnutka lokacijskega načrta, pred javno razgrnitvijo. Sledi javna razgrnitev osnutka lokacijskega načrta, ki bo predvidoma v mesecu marcu. 
 
4.2 Izvedba projektov 
 
Projekt je trenutno v fazi priprave tehničnih in strokovnih podlog za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Večina osnovnih raziskav je zaključena, oz. so v sklepni fazi; rezultati raziskav bodo uporabljeni za izdelavo projektne dokumentacije. V okviru sanacije vplivnega območja akumulacije Moste je bila izdelana sanacija prodne jame na Javorniku. V pripravi je sanacija korena zajezitve, ki predstavlja nadaljevanje celovite sanacije in ureditve natočnih razmer v akumulacijo Moste. 
 
5. Zaključki 
 
1. HE Moste je edina akumulacijska elektrarna v Sloveniji, ki prispeva pomemben delež v proizvodnji vršne energije. Revitalizacija hidroenergetskega sistema je zaradi starosti elektrarne (leto izgradnje 1952) in zaradi obratovalnih problemov (pomiki strojnice) nujno potrebna saj v nasprotnem obstaja realna možnost, da bo proizvodnja v celoti prekinjena. To pa pomeni izpad edinega večjega energetskega vira na Gorenjskem in hkrati resen okoljevarstveni problem, ki ga predstavlja akumulacijski bazen s produkti večletnega stihijskega zasipavanja s strani železarne. 
 
2. Projekt HE Moste obsega dva sklopa: (1) sanacijo akumulacije HE Moste s prispevnim področjem in sanacijo struge dolvodno od iztoka HE Moste ter (2) prenovo in doinstalacijo objektov HE Moste. 
 
3. Projektni cilj je, da ob jasno začrtanih prostorskih omejitvah optimiziramo možnost energetske izrabe v taki meri, da je sanacija celotnega energetskega sistema Moste z vplivnim območjem ekonomsko in prostorsko utemeljena – izhajajoče projektne rešitve pa pomenijo predvsem novo, kvalitetnejšo vrednost tako za energetiko, kot za prostor in uporabnike v prostoru. 
 
4. Poseben povdarek je na reševanju okoljevarstvene problematike, ki obsega celovito sanacijo obstoječega akumulacijskega bazena in zaledja (deponijske površine železarne Acroni) z upoštevanjem zgoraj nakazanih izhodišč na način, da bo ta rezultirala skozi gospodarsko in okoljske utemeljene rešitve z novo kakovostjo, predvsem pa celovitostjo obravnave za vse uporabnike prostora. Pri zasnovi projekta smo vseskozi vključevali priznane strokovnjake, ki so aktivno sodelovali bodisi v fazi raziskav, ali projektiranja. Še posebej pomembno vlogo v okviru reševanja vodnogospodarskih ureditev dolvodno od obstoječe pregrade Moste predstavlja kompenzacijski bazen, kot umilitveni ukrep za regulacijo pretokov. S tem ukrepom bo praktično vzpostavljen naravni odtočni režim na odseku do HE Mavčiče, kar bistveno prispeva k stabilizaciji degradacijskih procesov v strugi dolvodno in možnosti razvoja najrazličnejših obvodnih aktivnosti. 
 
5. V Resoluciji o strategiji učinkovite rabe in oskrbe Slovenije z energijo (U.L. RS 9/96) je v osnovnem programu graditve objektov predvidena obnova in doinstaliranje HE na zgornji Savi (HE Moste, HE Medvode), ki bodo s svojo povečano instalirano močjo zagotavljale velik del dodatne rezervne in regulacijske moči, ki jo EES potrebuje za zanesljivo in samostojno obratovanje in vključevanja sistema v evropske energetske interkonekcije. 
 
6. Doinstalirana HE Moste dajala v sistem 46,8 MW moči (sedaj 16,5 MW), ob tem se bo celotna proizvodnja električne energije povečala iz sedanjih 59 GWh na leto na 98,1 GWh na leto, predvsem v konicah porabe, ko je energija najbolj dragocena. Vrednost elektrarne v sistemu pa tudi izpričuje podatek, da na osnovi simulacije obratovanja v obdobju do l. 2020 pomeni doinstalirana HE Moste prihranek v EES okoli 18.000 milijonov SIT, medtem, ko bi ekvivalentna plinska elektrarna prihranila 2.400 milijonov SIT. 
 
7. Na osnovi primerjav, ki so bile narejene z namenom analizirati vplive pri izvedbi investicije HE Moste na proračun, lahko zaključimo naslednje: (1) Investicija bo nedvomno prispevala k povečanju proračunskih prihodkov neposredno ob sami investiciji ter kasneje ob obratovanju in je tudi ekonomsko utemeljena, (2) Posebej je potrebno povdariti pozitivni vpliv z vidika narodnogospodarskih učinkov, ki posredno vplivajo na pozitivno bilanco prihodkov v proračune, (3) V primeru ničelne opcije je potrebno, glede na stanje v katerem se nahajajo objekti HE Moste, izvesti program razgradnje s stroški, ki presegajo sredstva za novogradnjo. Razgradnja predstavlja z narodnogospodarskega, okoljevarstvenega vidika in z vidika proračunske bilance nepredstavljive posledice. 
pripravil: 
 
 
Pregled do sedaj izvedenih projektov in študij 
 
1. Projektna dokumentacija 
 
identifikacijski projekt: Prenova HE Moste – študija, IBE dec. 1993 
predinvesticijski projekt: Doinstalacija HE Moste – študija, IBE avg. 1996 Sanacija problematike jezerskih usedlin – študija izvedljivosti, IBE, dec. 1996 idejni projekti: Sanacija in doinstalacija HE Moste – idejni projekt, IBE dec. 1997 Idejni projekt gradbiščne ceste za HE Moste, IBT jul. 1998 Idejni projekt za sanacijo halde, VGI sept. 1998 Idejna rešitev sanacije vtoka talnega izpusta, IBE sept. 1998 
investicijski program: Sanacija in doinstalacija HE Moste – inv. program, IBE apr. 1998 
izvedbeni projekti: Projekt sanacije prodne pregrade Javornik – PGD, VGP KR, avg. 1997 Projekt sanacije prodne pregrade Javornik – PID, GPG sept. 1998 
projekt za razpis: Sanacija korena zajezitve, VGI jan. 1999 
 
2. Druga strokovna gradiva in študije 
 
Poleg zgoraj navedenih, so bila že v obdobju pred pričetkom izdelave prostorske dokumentacije oz. v času njene izdelave, pripravljena številna strokovna gradiva in študije, ki so poseg obravnavala z energetskega, tehnično-ekonomskega in prostorsko-okoljskega. V nadaljevanju so navedena tista gradiva, ki predstavljajo pomembnejše strokovne podlage: 
 
Okolje: Mnenje o možnosti odlaganja sedimenta iz akumulacijskega jezera HE Moste, ZZV KR, jun. 1996 Matematični model obratovanja s temeljnim izpustom, FGG – v izdelavi 
 
Hidrologija: Sava Dolinka – hidrološka študija, VGI, 1995 Vzpostavitev merskih profilov na Savi in Završnici in izvedba meritev, VGI feb. 1999 Definiranje visokih voda Save in Završnice – hidrološka študija, VGI jan. 1999 Določitev Qes za reko Savo in Radovno, Limnos, feb. 1999 Raziskave prodonosnosti Save in Završnice, FGG, okt. 1998 Ocena toplotnega stanja v bodočem izravnalnem bazenu, IBE, maj 1998 
 
Geologija: Geološka prospekcija področja izvedbe sistema HE Moste II, prof.dr. Dušan Kuščar, 1995, HE Moste – revitalizacija, idejni projekt – geološko geotehnične raziskave, IGGG, 1997 in 1998 
Naravne lastnosti prostora: Biološka inventarizacija bregov Save Dolinke od Most do izliva Save Bohinjke, Biološki inštitut – znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1996, – Študija o oceni vplivov izravnalnega bazena HE Moste na floro, favno in habitate in – določitev omilitvenih ukrepov, SAZU, v izdelavi. 
 
Ozračje: Poročilo o možnih vplivih načrtovane akumulacije na Savi Dolinki pod HE Moste na okolje – vpliv na mikroklimo in zrak v okolici akumulacije, UNI LJ, apr. 1998 
 
Hrup: Ocena o vplivu na hrup v okolju, ZVD Ljubljana, jun. 1996. 
 
Elektromagnetna sevanja: Strokovno mnenje o obremenjevanju okolja z EMS, EIMV, jul. 1998. 
Ogroženost: Projektni potresni parametri, IZIIS Skopje, FGG-IKPIR, Ljubljana, 1997, Vzpostavitev sistema za registracijo potresov, IZIIS Skopje, FGG-IKPIR Ljubljana, 1997. 
 
3. Poročilo o vplivih na okolje 
 
V fazi izdelave prostorske dokumentacije je bilo v skladu z Navodilom o metodologiji za izdelavo poročil o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96), v smiselni povezavi 55. in 56. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96) izdelano tudi Poročilo o vplivih na okolje, IBE d.d. V poročilu so na podlagi ekspertnih študij in gradiv podrobno obdelani vplivi na okolje. Poročilo o vplivih na okolje je sestavni del gradiva za javno obravnavo. 
 
Jez HE Moste Akumulacijsko jezero HE Moste
Objavljeno v Brje, Članki, HE Moste | Oznake: , , , , , , , , , | Ni komentarjev »
Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Kategorije
Arhiv

Pišite nam | Pogoji uporabe | Izjava o zasebnosti
© 2011 ZAVEST.NET. Vse pravice pridržane.

Izdelava Flashartpro™. Stran gostuje na strežnikih Flashartpro™.