Posts Tagged ‘Natura 2000’

VRNIMO ŽIVLJENJE V BLATNICO-poročilo 2020

dvo-logo-barvniDruštvo za varstvo okolja Bled je leta 2019 v svoj program med drugim sprejelo štiriletni projekt VRNIMO ŽIVLJENJE V BLATNICO.

blatnica-za-naturo-2000-koncna

Blatnica je potok, ki pretežno teče v občini Radovljica, 686 metrov pa tudi v območju Nature 2000. V letu 2020 so člani za uresničitev štiriletnega programa opravili 380 prostovoljnih delovnih ur. Težišče prizadevanj je bilo odstranjevanje žlezave nedotike ob strugi v skupni dolžini 2350 metrov. Odstranili so tudi 4 kubične metre zavrženih smeti – v glavnem plastike. Pomembno je tudi, da so vzpostavili stalen dokaj enakomeren pretok vode vse do letališča v Lescah. Za vse posege so pridobili soglasja lastnikov zemljišč, pozitivno mnenje za projekt pa je dal tudi Zavod RS za varstvo narave – območna enota Kranj. Za izvedbo nalog so se povezali tudi s Krajevno skupnostjo Lesce, Občino Radovljica in Osnovno šolo F.S. Finžgarja Lesce. Prioritetna naloga v letu 2021 bo poleg nadaljevanja odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin preprečiti spuščanje kmetijskih odplak v potok.

VEČ O PROJEKTU:

  1. GEOGRAFSKA OPREDELITEV

Potok Blatnica izvira pod Tolstim vrhom v Kališčih in kot gorski potok priteče do Krpina. V ravnici severno od begunjske graščine je bila urejena zapornica, s katero je del vode z umetno povezavo preusmerjen v potok Zgoša. Razvod je poškodovan in neurejen, zato se le del vode usmeri zahodno proti Poljčam, kjer nato Blatnica regulirano teče mimo kravje farme na Blatih. Od hlevov do tam, kjer teče pod makadamsko cesto/staro cesarsko/ je območje Natura 2000, zavarovano po direktivi o habitatih.

Pod makadamsko cesto Blatnica teče skozi Studenčice. Na jugu naselja se usmeri proti vzhodu in teče mimo Hraš. Struga je speljana proti letališču in tudi skozi predor pod cesto Lesce-Hlebce. Nekaj vode ponikne pred cesto, del pa na strani, kjer je letališče.

  1. VZROKI ZA DEGRADIRANO STANJE BLATNICE

Glavni vzroki za degradacijo Blatnice so neustrezno urejen razvod vode na zahodni strani graščine v Begunjah, kmetijske odplake, nestrokovno poglabljanje – čiščenje brežin trstičnih jarkov, zaraščanje brežin s tujerodnimi invazivnimi rastlinami in odmetavanje smeti.

    1. REGULACIJA PRETOKA VODE V BLATNICO IN ZGOŠO

Zapornica v odtok proti potoku Zgoša je odstranjena, tako 3/4 vode odteče direktno po ceveh v potok Zgoša. Ostale 1/4 vode pa ni bilo dovolj, da bi potok pritekel do Hraš. Struga Blatnice je pri razvodu večkrat zamašena in posledično, kadar je vode malo Blatnica na tem delu preneha teči. Vse vodne živali nizvodno v obdobju suše tako nimajo pogojev za preživetje. Ko se tok ob deževju vzpostavi, je to mrtev potok.

Poleg uničenja živalskega ekosistema premajhna količina vode povzroča razrast invazivne žlezave nedotike (Impatiens glandulifera). Zaradi pomanjkanja vode, se žlezava nedotika močno razraste v delno vlažno strugo in zmanjšuje pretok vode.

    1. KMETIJSKE ODPLAKE

V prejšnjem stoletju je bilo spuščanje gnojnice v Blatnico zaslediti na več mestih. Videti je, da taka praksa še ni povsem preživeta. Leta 2015 je kmet v Poljčah odplake iz hleva spustil neposredno v potok in poginilo je na desetine odraslih rakov koščakov.

Velik problem predstavlja tudi uporaba potoka za čiščenje hlevov, saj odtočna voda, ki se vrne nazaj v potok s seboj prinese velike količine gnojnice, kar povzroča pomore vodnih organizmov.

V letu 2016 je bila v sklopu maturitetne naloge izdelana tudi pet mesečna analiza stanja vode in ugotovljena je bila občasno velika količina amonijaka in nitratnih snovi v vodi (Humerca, 2016).

    1. NESTROKOVNO POGLABLJANE STRUGE IN ČIŠČENJE BREŽIN

Občasno poglabljanje struge, predvsem na Blatih, je nestrokovno in ni v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu. Ta zakon v prvem odstavku 33. člena določa, da je pri urejanju vodotokov potrebno eno brežino pustiti v prvotni zarasti. Ornitološke raziskave so ugotovile, da gnezdenje ptic v naslednjem letu po pravilnem posegu ne upade za dve tretjini, ampak le za eno (Sovinc, 1995).

    1. ZARAŠČANJE BREŽIN S TUJERODNIMI INVAZIVNIMI VRSTAMI

Ob strugi potoka Blatnice in njeni neposredni bližini so prisotne naslednje invazivke: žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), octovec (Rhus typhina), japonski dresnik (Fallopia japonica) in enoletna suholetnica (Erigeron annuus).

Odmrlo rastlinje in korenine ovirajo tudi normalen pretok vode.

Večje količine kanadske zlate rozge se razraščajo od Krpina do gasilnega doma v Begunjah. Nekaj sestojev je tudi ob strugi na Blatih ter ob melioracijskih jarkih. V zadnjih letih se kanadska zlata rozga širi tudi iz avtocestnih brežin, tako je bila letos opažena tudi na brežini ceste Lesce-Hlebce. Najbolj primeren način odstranjevanja je puljenje in izkopavanje korenin poleti, preden rastlina zacveti.

Do leta 2016 je ob poniku stala Vovkova hiša, pred katero je raslo drevo octovca. Ko so hišo podrli, so požagali tudi drevo, ki pa je nato podivjalo in vzklilo iz vseh okoliških korenin. Do jeseni 2019 je tam raslo nekaj grmov, ki pa so jih jeseni pokosili. Košnja octovca ni primerna, saj bolj ko se ga reže, bolj poganja. Za trajno odstranitev je potreben strojni izkop korenin.

Japonski dresnik se trenutno nahaja na območju, kjer voda iz Poljč priteče na Blate. Največji sestoj se nahaja v jarku ob cesti Poljče-Rodine, od koder se širi naprej po strugi. Sestoji so manjši in bi bili obvladljivi z redno košnjo oziroma izkopom korenin.

Žlezava nedotika je razširjena od Blat, preko Studenčic pa vse do ponika, vmes so le manjši odseki trstičja. Odstranjevanje je najbolj učinkovito pred začetkom cvetenja in pri vsakoletnem puljenju traja štiri leta.

2.5. ODMETAVANJE SMETI

Poleg večjega odlagališča smeti, ki je med Studenčicami in Hrašami le deset metrov od struge, je manjšo količino smeti opaziti ob vsej strugi. Predvsem kemični in plastični odpadki so stalna grožnja za dolgotrajno onesnaženje vode.

Prevladuje predvsem embalaža in predmeti za enkratno uporabo, kot so vrečke, folije, plastenke, plastični kozarci, stiropor in drugo.

Zadnje organizirano odstranjevanje smeti je bilo pred 25 leti, ko so učenci Osnovne šole Lesce v sklopu spomladanske akcije KS Lesce temeljito očistili kanale na Blatih.

  1. IZVEDENI IN NAČRTOVANI ŠTIRILETNI UKREPI ZA IZBOLJŠANJE STANJA

    1. ŽE IZVEDENI UKREPI V LETU 2020

      1. December 2019: Izdelava načrta za 4 letno izvedbo

Po kratkem posvetu sta Rok in Boris sestavila štiriletni načrt z naslovom VRNIMO ŽIVLJENJE V BLATNICO.

      1. 23. februar 2020: Akcija pobiranja smeti

Organizator: Boris Kozinc

Udeleženci: 12 prostovoljcev (člani društva, člani ornitološkega krožka Osnovne šole F.S. Finžgarja Lesce).

Trajanje akcije 6 ur, skupno 72 delavnih ur.

Učinek: očistili so 2350 m struge Blatnice in brežin, 500 m izsuševalnih kanalov, skupno nabrali 4 kubične metre smeti, največ je bilo avtomobilskih gum (68) in plastičnih vreč napolnjenih s plastiko za baliranje krme (16). Vzhodno od vasi Studenčice nad potokom Blatnica je bilo očiščeno manjše divje odlagališče, kjer je bilo skupno pobranih 16 vreč plastičnih smeti in približno 30 kg starega železja.

1-37a8-tmp

Fotografija: ena od skupin udeležencev akcije.

Akcijo je podprla KS Lesce s plačilom kosila za vse udeležence.

O izvedbi akcije je bil tudi kratek zapis v Deželnih novicah lokalnem časopisu občine Radovljica.

      1. Zbiranje soglasij za odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlin.

Za vsa dela je bilo potrebno zbrati soglasja lastnikov zemljišč. Skupno smo pridobili soglasja 18 lastnikov za 28 parcel. Naknadno smo zbirali še soglasja za postavitev gnezdilnic ob strugo Blatnice zaradi vložitve projekta na Občino Radovljica.

      1. 23. maj 2020: Akcija odstranjevanja invazivne nedotike ob potoku Blatnica (ročno puljenje)

Organizator: Boris Kozinc

Udeleženci: 15 prostovoljcev, 4 člani društva, taborniki in člani ornitološkega krožka Osnovne šole Lesce.

Odstranjevanje je potekalo zgolj z ročnim puljenjem na odseku skupne dolžine 900 metrov.

Skupno opravljenih ur 15 x 6 = 90 ur. KS Lesce je ponovno zagotovila kosilo za vse udeležence.

Kasneje se je izkazalo, da je s puljenjem ali košenjem bolje začeti kasneje, ko nedotika že prične cveteti.

blat

Fotografija: Dijaki v akciji puljenja nedotike.
      1. Sestanek pri županu Občine Radovljica g. Globočniku za pomoč pri uresničevanju projekta

Sestanka sta se udeležila Rok in Boris.

Župan je podprl naša prizadevanja in obljubil tudi finančno pomoč.

      1. Ogled celotne struge s predstavnicami Zavoda RS za varstvo narave – območna enota Kranj.

Poleg treh predstavnic iz zavoda smo bili s strani društva prisotn Rok, Boris in Miha.

Ogledali smo si tok Blatnice v Krpinu, razvod pri bolnici v Begunjah, mokrišče na Blatih in ponikališče pred Letališčem.

Ogled je trajal 3 ure.

      1. 5. junij 2020: Košnja žlezave nedotike ŽN

Udeleženci:

Boris, Rok, dijak na PU Bor Klančar, dijak na PU Žan Vuletič, dijakinja PU Katja Kumerdej.

kosnja

Fotografija: Ročna košnja optimalen način odstranjevanja za večje površine.
      1. Sestanek z direktorico Kmetijske zadruge Sava

Sestanka sta se udeležila Boris in predsednik Miha Žvan.

Dogovorili smo se za sodelovanje, pridobili pa smo tudi soglasje za vse aktivnosti na njihovih zemljiščih. Zadruga Sava je lastnica večine parcel ob Blatnici in kravje farme v Poljčah.

      1. Ureditev razvoda vode v Begunjah za potoka Zgoša in Blatnica za zagotovitev stalnega pretoka

Akcijo sta izvedla Rok in Boris. Odstranila sta manjši jez iz kamenja in skal na Blatnici, ter odvečni pesek in korenine, ki so ovirale pretok.

razvod

Fotografija: Zagotovljen pretok v smeri Blatnice.
      1. Julij 2020, avgust 2020: košnja nedotike

Izkazalo se je, da je to najbolj pomembno obdobje za odstranjevanje žlezave nedotike. V teh mesecih vzklije še najmanj polovica semen. Rast je zelo intenzivna in hitro začne cveteti. Če so rastline pokošene previsoko, te ponovno poženejo. Vsak predel struge je potrebno kositi najmanj trikrat. Delo smo razširili vse do farme v Poljčah, v kanalih ob cesarski cesti in vse do letališča v Lescah. Skupna dolžina očiščevanje je 2350 metrov. Najbolj učinkovito se je izkazalo košenje, v gostejši zarasti pa z rezilom na koncu palice.

Izvedba del: Rok, Boris /v tem obdobju ni bilo več dijakov iz Naklega na PU/.

orodje

Fotografija: Optimalno orodje za odstranjevanje invazivk med gostejšo zarastjo.

3.2. Avgust 2020: Prijava na občinski razpis »Projekt za moj kraj«

Boris pripravi projekt: IZDELAVA IN NAMESTITEV GNEZDILNIC ZA PTICE IN NETOPIRNIC TER ROČNO ODSTRANJEVANJE INVAZIVNIH TUJERODNIH RASTLIN OB POTOKU BLATNICA.

Udeležba na informativnem sestanku v KS Lesce, priprava in prijava projekta.

    1. Od 9. do 13.11.2020: Zbiranje glasov za projekt

Sodelovali so: Rok, Aljaž Mulej in Boris. Skupno smo zbrali 145 listkov za glasovanje, za projekt pa je glasovalo kar 289 občanov iz Krajevne skupnosti Lesce. Zasedli smo drugo mesto in tako bo projekt financiran iz občinskih sredstev že v letu 2021.

    1. Vzporedno izvedene aktivnosti

      1. Popis gnezd močvirske trstnice

Med odstranjevanjem tujerodnih rastlin smo mimogrede popisali tudi gnezda močvirske trstnice. Dve gnezdi sta bili ugotovljeni naknadno po končani gnezditvi.

Skupno smo evidentirali kar 8 aktivnih gnezd.

      1. Popis invazivnih tujerodnih rastlin

Popis je izvedel Rok Humerca. Med popisom so bile neposredno v in ob strugi potoka opažene naslednje invazivne rastline:

Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) – gosti sestoji od Blat pa do ponikališča v Lescah. Pojavlja se tudi ob in v kanalih ob Cesarski cesti. Neprehoden sestoj v dolžini cca. 100 m tudi na vrhu terase nad Blatnico, točno za Jernejčevem sadovnjakom med Studenčicami in Hrašami. Avgusta sta bila opažena dva primerka tudi pri Begunjah – nujen monitoring od Krpina do Blat. Rešitev: odstranjevanje.

Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) – Večji sestoj prisoten nasproti Šebatove kmetije v Smokuču od koder se širi ob potok Blatnico. Prav tako so posamezni manjši sestoji prisotni ob odtočnem kanalu ob Cesarski cesti (vzhodno od ceste Hraše – Rodine). Rešitev: puljenje

Navadna amorfa (Amorpha fruticosa) – dva starejša primerka prisotna ob odtočnem kanalu ob Cesarski cesti (vzhodno od ceste Hraše – Rodine), en starejši primerek ob Blatnici v Hrašah (s koreninam se razširja vse naokoli), en starejši primerek v strugi ob cesti Lesce – Hraše in en starejši primerek ob strugi med Hrašam in Studenčicam. Potrebno je čim prejšnje ukrepanje, saj se v zadnjih letih pojavljajo tudi mladi primerki, ki niso bili namenoma zasajeni iz strani čebelarjev. Je še obvladljivo.

Japonski dresnik (Fallopia japonica) – Prisotne vsaj štiri kolonije na zahodni strani vasi Poljče. Tri kolonije se nahajajo neposredno ob potoku Blatnica nasproti kmetije na Blatih. Eden pa je prisoten ob cesti Poljče – Rodine. Potrebno je čim prejšnje ukrepanje, saj so se kolonije v zadnjih dveh letih podvojile. Rešitev: nujno potreben čimprejšnji dogovor z Zadrugo

Octovec (Rhus typhina) – prisoten pri ponikališču v Lescah. Kolonija se vsako leto potroji. Prvotno je tu ob hiši stalo staro drevo octovca. V letu 2015 je bila hiša podrta, drevo pa požagan. Iz korenin je pognalo na stotine mladih rastlin. Potrebno je čim prejšnje ukrepanje. Rešitev: Izkop.

Črnoplodni mrkač (Bidens frondosa) – v celotni strugi opaženih le nekaj primerkov v strugi med Studenčicami in Hrašami ter pred ponikališčem (Iskrova struga). Rešitev: puljenje.

Japonski hmelj (Humulus japonicus) – prisoten v kanalih ob Cesarski cesti. Potrebno preučiti potencialne rešitve.

Drobnocvetna nedotika (Impatiens parviflora) – v manjših sestojih prisotna v okolici vasi Studenčice in ob strugi proti Hrašam.

Indijski jagodnjak (Duchesnea indica) – Manjši sestoji prisotni ob strugi pri Hrašah (čebelarstvo Kozinc) in ob strugi pri Mihovem boštu.

      1. Evidentiranje kmetijskih odplak

Rok je popisal kmetijske odplake na Studenčicah.

Za primerjavo smo vzeli tudi vzorec vode, kadar je čista in kadar je voda onesnažena.

brez-naslova

Fotografija: vzorca vode.
    1. Dodatna dela v spodnjem toku Blatnice

20. Avgust 2020: Odstranjevanje indijskega jagodnjaka (Duchesnea indica) ob strugi Blatnice pri Mihovem boštu /Rok/.

15.maj. 20. Urejanje brežine pred ponikališčem (Iskrova struga) in odstranitev vej vrbe, ki so motile pretok vode, poglabljanje struge, sanacija poplave, sajenje rogoza. /Rok, Boris/.

  1. NAČRTOVANI UKREPI V OBDOBJU 2021 D0 2024

    1. V tem triletnem obdobju bomo vsako leto ponovili odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst rastlin in pobiranje smeti.

    1. V letu 2021 nameravamo poglobiti presihajočo mlako na desni strani ceste Lesce-Hlebce.

Globlja voda v mlaki bi onemogočala rast invazivnih tujerodnih vrst na tem področju. Istočasno bi odstranili tudi invazivne grmovne vrste s koreninami vred. Izvedba del je odvisna od pridobitve soglasij lastnikov zemljišč: Ministrstva za okolje in prostor in Občine Radovljica.

Po odstranitvi tujerodnih rastlin bomo brežino mlake zasadili z avtohtono vegetacijo, kot je trstičje, rogoz, saš in druge. Mlaka bi zagotovila kakovosten habitat za ogrožene živali, kot so ptice, kačji pastirji, žabe, vodni organizmi in drugo.

Poleg dragocenega življenjskega prostora in blagodejnega elementa v krajini, bi mlaka koristila tudi v učne namene, saj bi jo bližnja osnovna šola in vrtec lahko koristila za učilnico na prostem.

    1. Ozaveščanje javnosti

Ozaveščanje javnosti bo naša stalna naloga. S prispevki v medijih in neposrednimi stiki bomo pričeli z ozaveščanjem javnosti o pomenu Blatnice in vode nasploh za življenje na Zemlji.

Ljudem je potrebno predstaviti celotno problematiko potoka. Izpostaviti je potrebno pomembnost vegetacije ob in v potoku. Košenje brežin potoka je dopustno šele sredi avgusta, ko je zaključeno gnezdenje močvirskih trstnic.

Plastični in drugi gospodinjski odpadki uničujejo izgled krajine, škodujejo ugledu krajanov in turističnemu razvoju na podeželju.

Koordinatorja projekta:

Rok Humerca

Boris Kozinc

Predsednik društva: Miha Žvan

2. junij 2015 ob 17h: Akcija odstranjevanja kanadske rozge

kanadska rozga 1VABILO NA AKCIJO ODSTRANJEVANJA ZLATE ROZGE

Invazivne vrste izpodrivajo domorodno floro in favno, spreminjajo ekosisteme, škodljivo vplivajo na zdravje ljudi in nenazadnje tudi na gospodarstvo. Razvojna agencija Zgornje Gorenjske v sodelovanju z Društvom za varstvo okolja Bled v sklopu projekta Proč z invazivkami za občino Bled organizira akcijo odstranjevanja invazivnih rastlin.

Akcija bo potekala na območju za Savo, v območju Natura 2000 v Svetju, povirju vzhodno od Bodešč, v torek, 2. junija 2015. Zbor bo ob 17. uri na parkirišču Kampa Šobec. Prijave zbiramo na naslov nina.kobal@ragor.si ali številki 04 581 34 16, info Miha Žvan 031-617-851 .

V primeru slabega vremena bo akcija prestavljena. Spremljajte obvestila na radiu Triglav ter druge medije in el. pošto.

Projekt financira Občina Bled.

Vabljeni!

Prosim za razširitev novice.

Lep pozdrav!

Predstavitev projekta Naravovarstveni čuvaj-vodnik po Bledu

panorama_displayDruštvo za varstvo okolja Bled vabi v četrtek, 26.2.2015 ob 18h v knjižnico Bled na delavnico “Poznate naravne znamenitosti Bleda?”; in predstavitev projekta “Naravovarstveni čuvaj-vodnik po Bledu“.

Maja Vrtačnik in Miha Žvan bosta predstavila poznane in manj poznane blejske naravne znamenitosti, od potokov, mokrišč, območij Nature 2000 in drugih lepih točk Blejskega kota, ki jih morda ne poznate. Seznanili vas bomo z načrtovanimi aktivnostmi našega naprednega projekta, v katerem boste lahko sodelovali tudi vi. Projekt je namenjen izobrazbi vodnikov po naših naravnih znamenitostih, ki bodo hkrati tudi spremljali stanje zaščitenih območij. Projekt finančno podpira Ministrstvo za okolje in prostor RS. Vabljeni vsi, ki bi radi vodili manjše skupine po naši naravi in zraven tudi kaj zaslužili. 

Več o naših znamenitostih in o projektu se bomo pogovorili v četrtek, 26. 2. 2015 ob 18h v knjižnici Bled 

več o projektu: TUKAJ

Lehnjakotvorni izviri v Brju in Brejah

[nggallery id=9 thumbnail=yes]

Cvetje v Brju in Brejah 2

[nggallery id=8]

Odgovor komisarja Janeza Potočnika z dne 29.07.2010

 

Janez POTOČNIK

Member of European Commission 

Bruselj, 29.07.2010

 

Gospod Kapus Miro

Društvo za varstvo okolja Bled

Prešernova 8

4260 Bled

SLOVENIJA

 

Spoštovani g. Kapus,

Hvala za vaše pismo, za informacije o vaši organizaciji, in seveda za vaš trud za zaščito celovitosti našega okolja in spodbujanje okoljskih vrednot.

V zvezi z vašo pobudo za dopolnitev omrežja Natura 2000 v Sloveniji bi vas rad obvestil, da to vprašanje temeljito spremljajo moje službe, tj. Generalni direktorat za okolje, skupaj z Evropskim tematskim centrom, ki pomaga pri tehnični oceni. V zvezi s tem je bila na zadnjem sestanku med Evropsko komisijo in pristojnimi organi v Ljubljani 11.junija 2010 na temo proučitve vprašanja skladnosti z okoljsko zakonodajo, posebna pozornost namenjena vprašanju celovitosti območij Nature 2000. Odziv na pomankljivosti, ki so bile ugotovljene v okviru bio-geografskih seminarjev (Biogeographical Seminars), je ključno vprašanje, s katerim se bodo ukvarjali slovenski pristojni organi, odgovorni za določitev območij Natura 2000.

Slovenska stran je že potrdila, da pripravlja celosten odziv na različne ugotovljene pomanjkljivosti in pričakujem ugoden izid njihovega dela.

 

S spoštovanjem,

 

Janez Potočnik

Pismo Društva za varstvo okolja Bled komisarju Janezu Potočniku z dne 21.5.2010

Sporočilo za javnost, petek 21.5.2010 ob dnevu in letu biotske raznovrstnosti

Društvo za varstvo okolja Bled

 

 

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti bomo obeležili delovno

 

 

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se odločili, da mednarodno leto biotske raznovrstnosti obeležimo delovno, z akcijami, ki se bodo temeljito odrazile tudi v naravi. Načrtujemo odstranitev tujerodnega japonskega dresnika z obal blejskega jezera. Odkupili bomo parcelo v Brju in na njej izvedli košnjo mokrotnih travišč, ki se sedaj zaraščajo. Brje je mokrišče v dolini Save Dolinke, za ohranitev katerega si prizadevamo že več let. Evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika smo prosili za podporo našim aktivnostim in za spodbudo Ministrstvu za okolje in prostor, da naj Brje vključi v Naturo 2000. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti, načrtujemo v sodelovanju z učenci s kredami izpisati sporočilo leta biotske raznovrstnosti po sprehajalni poti ob blejskem jezeru.

 

Japonski dresnik je tujerodna invazivna vrsta, ki se širi ob vodah in na drugih odprtih zemljiščih. Je hitro rastoč in preraste vse prvotne rastline. V zadnjem času ga je vse več tudi na obali blejskega jezera. S svojo velikostjo zakriva poglede, zapira dostope do vode in spreminja značilni ambient Bleda. Akcija odstranjevanja je bila načrtovana že za 15. 5., vendar smo jo zaradi dežja morali premakniti na 5. 6. 2010. V akciji bodo sodelovali tudi Infrastruktura Bled, Občina Bled, Biotehniški center Naklo in Zavod RS za varstvo narave.

 

Najpomembnejše aktivnosti društva so povezane z ohranitvijo doline Save Dolinke. Naj spomnimo, da so leta 2004 občani Bleda na občinski referendumu z 62%, lokalno na Bledu z 79% glasov podprli zavarovanje Brja – mokriščnega dela doline. V letošnjem letu bomo odkupili parcelo v Brju. Najpomembnejši predeli Brja se zaraščajo. Košnja močvirnih travišč se kmetom ne izplača. V društvi smo mnenja, da skrb za naravo ni samo naloga države, temveč naloga vseh nas. Narava nam vsem prinaša koristi. Prevzeti želimo del skrbi in odgovornosti zanjo. Upamo, da se nam bodo občani in organizacije pridružili pri zbiranju denarja za nakup zemljišča. V nadaljevanju pa si želimo tudi celovitejšega pristopa k ohranjanju doline in pridobitve evropskih sredstev iz LIFE projektov za ta namen.

 

Brje je zavarovano kot naravni spomenik. Evropska komisija je po pregledu slovenskih območij Natura 2000 zahtevala, da Slovenija v Naturo uvrsti tudi Brje, ki je bilo izbrisano iz prvotnega predloga. Uvrstitev v Naturo 2000 je pogoj za pridobitev evropskih LIFE sredstev za urejanje in ohranjanje narave. Društvo za varstvo okolja Bled je o svojih prizadevanjih obvestilo evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika. Zaprosili smo ga, da naj Republiko Slovenijo spodbudi k dopolnitvi omrežja Natura 2000 po zahtevah Evropske Komisije. Menimo, da bi moralo biti mednarodno leto biotske raznovrstnosti še dodatni razlog in spodbuda za to, da je tudi država bolj aktivna pri ohranjanju narave.

 

Društvo veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju občanov. Vsako leto organiziramo več predavanj na temo varstva narave in okolja. Ob letošnjem posebnem letu pa smo center Bleda okrasili z otroškimi risbami na temo biotske raznovrstnosti. Na pomoč so nam prijazno priskočili Osnovna šola Bled, Vrtec Bled in Srednja šola Jesenice ter lastniki izložbenih oken in oken lokalov. Izdelki bodo v juniju razstavljeni tudi v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti pa načrtujemo v sodelovanju z OŠ Radovljica s kredami izpisati geslo letošnjega leta po sprehajalni poti ob jezeru pod gradom.

Geslo Mednarodnega leta biotske raznovrstnosti je:

Žaba je povezana z vrabcem, vrabec je povezan z jabolkom, jabolko je povezano s hrastom, hrast je povezan s tuno, tuna je povezana z veverico, veverica je povezana s teboj.

 

http://ec.europa.eu/environment/biodiversity/campaign/index_sl.htm

Pismo evropskemu komisarju Janezu Potočniku z dne 21.5.2010

Društvo za varstvo okolja Bled

Prešernova 8

4260 Bled

 

European Commission
European Commissioner for the Environment

dr. Janez Potočnik

Rue de la Loi 200
B-1049 Brussels, Belgium

Datum: 21.5.2010

 

Spoštovani gospod evropski komisar dr. Janez Potočnik!

 

            Ob mednarodnem letu biotske raznovrstnosti vas prosimo za podporo našim prizadevanjem, da bi leto obeležili s konkretnimi dejanji za ohranjanje narave in da spodbudite republiko Slovenijo, da v tem letu dopolni omrežje območij Natura 2000 v skladu z zahtevami Evropske Komisije.

            Društvo za varstvo okolja Bled smo ustanovili leta 1997, štejemo 36 aktivnih in več kot 550 podpornih članov. Prizadevamo si za vsestransko ohranjanje narave in okolja v občini Bled. Naši največji dosežki so organiziranje prireditev za otroke z vsebino povezano z varovanjem narave, spletna stran ZAvest in izdajanje časopisa ZAvest, redna organizacija izobraževalnih predavanj za odrasle, organizacija aktivnosti za varovanje narave, vključitev 2 članov v občinski svet in s tem soodločanje na lokalni ravni,  predvsem ohranitev izjemne doline Save Dolinke pri Bledu oziroma Brja pred potopitvijo za izravnalni bazen hidroelektrarne Moste. Naša prizadevanja so podprli tudi prebivalci občine Bled na lokalnem referendumu leta 2004, ko so se lokalno na Bledu z 79% in na celotnem občinskem območju s 62% glasov zavzeli za ohranitev doline.

            Mednarodno leto biotske raznovrstnosti bomo obeležili z akcijami, ki se bodo odražale tudi v naravi. Izvedli bomo odstranjevanje tujerodne rastline japonski dresnik z obal blejskega jezera. Načrtujemo veliko dejavnosti z namenom izobraževanja in osveščanja za otroke in odrasle. Naš največji letošnji prispevek k ohranjanju biotske raznovrstnosti pa bo zbiranje denarja in odkup mokrotnega travišča v Brju ter ponovna naravi prijazna košnja na tej parceli.

            Brje je izjemen, ohranjen del narave. Iz pobočja doline izvirajo zelo slikoviti lehnjakotvorni izviri. V mokriščih na dnu doline uspevajo ogrožene in redke vrste rastlin, med njimi orhideja Loeselova grezovka in rezika, ki sta ogroženi v evropskem merilu. Brje je bilo izrezano iz prvotnega predloga območij Natura 2000. Evropska Komisija je določila, da ga je treba v Naturo 2000 ponovno vključiti. Območje Brja je zavarovano kot naravni spomenik.

            Prosimo vas, da Republiko Slovenijo spodbudite k dopolnitvi omrežja Natura 2000. Mednarodno leto biotske raznovrstnosti je za to lahko še dodaten razlog. S tem bi nam olajšali tudi vzdrževanje mokrotnih travišč, ki se zaraščajo. Dokler območje Brja ni uvrščeno v Naturo 2000, ne moremo kandidirati za projekte LIFE namenjene ohranjanju najvrednejših delov narave, kar močno otežuje naša naravovarstvena prizadevanja.

 

S spoštovanjem

 

Miro Kapus

predsednik društva

 

odgovor komisarja Janeza Potočnika z dne 29.07.2010

Pismo ministru Karlu Erjavcu po srečanju z gorenjskimi župani 12.2.2009

Odbor za rešitev Save Dolinke

Društvo za varstvo okolja Bled

Lista za ljudi in prostor

V Ljubljani, 12. 2. 2009

Ministrstvo za okolje in prostor

Gospod Karl Erjavec, minister

Dunajska cesta 48

1000 Ljubljana

 

Spoštovani minister Karel Erjavec,

 

presenečeni in začudeni smo iz medijev izvedeli, kaj ste na srečanju gorenjskih županov izjavili v zvezi s projektom sanacije in doinstalacije HE Moste. Že samo izjava, da je projekt, ki potopi in uniči naravni spomenik, zavarovano območje in celo dolino Save Dolinke  med Bledom in Vrbo, okoljsko prijazen, kaže, da ste milo rečeno dobili informacije samo iz ene strani.

Projekt, ki bi izvzel samo del zavarovanega območja v Berjeh, potopil pa celotno dolino, je v nasprotju z:

  • Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled (1998),
  • Referendumom za ohranitev zavarovanega obmo čja (oktober 2004)
  • zahtevami evropske komisije v zvezi z Uredbo o Naturi 2000 (2006)
  • predlaganimi  spremembani in dopolnitvami Uredbe o naturi, ki jih je pripravil Zavod RS za varstvo narave leta 2007

 

Ker je skrajno čudno, da se minister za okolje in prostor, ki ima okolje v svojem nazivu na prvem mestu, tako nekritično odzove na projekt, ki uničujoče poseže v okolje,  krši pravni režim, referendumsko voljo in evropske zahteve, je nujno, da dobite celovitejši  pregled problematike. Zato vas pozivamo, da se čimprej sestanemo, da vam lahko natančno predstavimo tudi drugo stran problema. Vabimo vas, da pridete na Bled, kjer se lahko sami prepričate o celovitih vrednotah tega okolja med Vrbo in Bledom, če je za vas lažje, pa seveda mi lahko  pridemo na ministrstvo.

Odgovor nam prosim pošljite na naslov:

Odbor za rešitev Save Dolinke, Mlinska cesta 3, 4260 Bled

Kontaktna oseba: Janko Rožič, telefon 040 843436

 

Obrazložitev:

Pred natančno desetimi leti smo strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke s široko podporo javnosti prvič  pokazali in dokazali, da je projekt, ki maksimira predvsem energetske učinke, saj več kot trikrat poveča kapaciteto obstoječe elektrarne, povsem pa zanemari izjemno naravo in okolje, v času uveljavljanja trajnostnega razvoja že v samem konceptu zastarel. Tudi občinski svetniki Občine Bled so v prvem krogu leta 2000 na podlagi strokovnih izhodišč in javnega mnenja sprejeli sklep, da se o takšnem izravnalnem bazenu ne bodo pogovarjali. Ko so leta 2004, takoj po “neutemeljenem” izbrisu zavarovanega območja Brje iz seznama območij Natura 2000 tik pred oddajo seznama v Bruselj, nosilci projekta “prepričali” skupino svetnikov in  poiskusili spremeniti odlok o zavarovanju, smo morali zaščiteno območje še enkrat  zaščititi celo z najširšim orodjem demokracije, referendumom.  Že leta 2006 je Evropska komisija na usklajevalnih sestankih od ministrstva zahtevala, da se seznam Natura 2000 dopolni. Leta 2007 je v skladu s temi zaključki Zavod RS za varstvo narave pripravil strokovni predlog sprememb in dopolnitev Uredbe o Naturi 2000, v katerem je  območje Berja upoštevano. Ker smo želeli dokazati, da je problem rešljiv, smo skupaj s projektanti, ki znajo upoštevati načela trajnostnega razvoja, pripravili nov predlog sanacije in doinstalacije, ki spoštuje pravna določila in referendumsko voljo, ohrani dolini Piškovice in Brja, ter omogoči elektrarni preživetje. Na tiskovni konferenci 3.7.2006 v veliki dvorani na MOP smo idejno zasnovo te variante tudi javno predstavili. V letu 2007 in 2008 smo pod pokroviteljstvom MOP sodelovali na usklajevalnih sestankih s Savskimi elektrarnami. Vztrajali smo na stališču, ki ga zagovarjamo še danes, da gre v strokovno presojo lahko samo varianta, ki že v izhodišču ne krši veljavne zakonodaje in referendumske volje.  Nobena strokovna komisija  v demokraciji ne more ovreči strokovno pripravljene, politično sprejete in z referendumom potrjene odločitve o zavarovanju. Predlagali smo, da se strokovno preveri varianta, ki zadošča pravno veljavnim kriterijem. Na zadnjem sestanku so predstavniki Savskih elektrarn povedali, da se o tem ne morejo odločati sami, ter da nas bodo o tem obvestili preko ministrstva.  Od tedaj, čeprav je minilo že več kot pol leta, na odgovor še vedno čakamo. Zanima nas tudi, kako poteka uresničevanje zahtev evropske komisije v zvezi z Uredbo o Naturi 2000.

V upanju da se kmalu srečamo vas lepo pozdravljamo

 

Odbor za rešitev Save Dolinke       Društvo za okolje in prostor Bled         Lista za ljudi in prostor

Janko Rožič, predsednik                za Miha Žvan                                  mag. Slavko Ažman,
                                                                                                                      podžupan občine Bled

 

PS. :

Ob Vaši izjavi o civilnih iniciativah in zasebnih interesih, pa naj tokrat rečemo samo, da so vsi naši napori, kljub hudim pritiskom in velikemu odrekanju  posvečeni izključno obrambi javnega interesa. Da bi dokazali da je problem rešljiv, smo šli tako daleč, da smo pripravili  drugačno varianto projekta in to zastonj, medtem ko so bila na drugi strani porabljena ogromna sredstva davkoplačevalcev, ne samo za projekte, ki uničujejo okolje, kršijo zakonodajo in evropske standarde, temveč za drage PR agencije in njihove  obsežne akcije “prepričevanja” svetnikov in ljudi.

Poletno srečanje v Dolini

Miha Žvan

 

Na našem poletnem srečanju smo živali, rastline in druga bitja, ki prebivamo v dolini Save Dolinke med mostom v Piškovci in Blejskim mostom, ponovno povabile našega predstavnika iz vašega sveta, da nas zastopa in posreduje naša mnenja in zahteve.
 
Najprej pa se seveda zahvaljujemo za opravljeno delo od leta 1998 po vašem štetju, mi namreč ne uporabljamo vaših številk, imamo dneve in noči, sonce, dež in sneg, poletje in zimo. Za enodnevnice namreč leto ne pomeni nič, tudi za druge žuželke bolj malo. Vsaka vrsta ima svoj način štetja, po katerem se ravna, manjše kot smo, hitreje teče naš čas. No, tistega leta smo dobili svojo prvo avtonomijo, državico po vaše, saj smo po zaslugi Odbora in drugih dobrih ljudi postali zaščiteno območje, kar je pomenilo, da nas nihče več ne bo ogrožal in nam kratil naš življenjski prostor.
 
Z izjemo kakšne divje rave zabave in občasnih piknikov smo vaših pet let živeli v miru, po naših naravnih zakonih. Kot ste se vi veselili državice leta 1991 smo se veselili tudi naše v dolini. Vendar vse dobre stvari pri vas ne trajajo dolgo in začela se je nova ofenziva. Najprej so nas vrgli iz Nature 2000, kar bi v vašem primeru pomenilo, da vas vržejo iz OZN, potem pa so nam po kratkem postopku ukinili avtonomijo.
 
 V naši nameri, pregnati agresorja, nas podpirajo tudi vse novonastale avtonomne cone oziroma države iz konfederacije Natura 2000, pokrajine, ki jim je bila tako kot nam odvzeta pravica do avtonomije, kot so Mura in Kraške planote, podpira nas Zveza držav Ramsarske konvencije, Sotočja lehnjakovih izvirov, Ptice selivke, Žužkocvetke skupaj s Sindikatom opraševalcev, Piškurji, Orhideje, reprezentanti mednarodno zaščitenih rastlin in živali, Društvo grezovk, Trstičje in kot najmogočnejša, Mednarodna zveza  prostoživečih dreves. Zaradi nedefiniranega življenjskega prostora in težavne komunikacije v našo skupnost nismo vključili neorganskih bitij, izrekli pa so nam vso podporo, predvsem pri prenosu informacij po planetu in drugod, prinesli so nam tudi pozdrave prebivalcev doline Kavčke, ki so umrli leta 1952 in spomin na pomor v Savi Dolinki leta 1974 od jezu v Mostah do Črnuč in še dlje. 
 
Nekaj najpomembnejših mnenj in sklepov iz srečanja: 
 
1. Zveza vlagoljubih rastlin obeh bregov najostreje nasprotuje selitvi na nadomestno mokrišče in to
primerja s koncentracijskim taboriščem, saj se od tam ne bi vrnila nobena rastlina, preživelih pa tudi ne bi bilo. Gre za eksperimentiranje na živih osebkih, ki so povrhu še zelo zaščitene.
 
2. Reka s svojimi prebivalci tudi odločno nasprotuje spremembam, saj bodo prav vsi, vključno z Reko deležni izjemnih in nepredvidljivih posledic. Piškurji in drugi prebivalci hitrotekoče Save bodo pomrli, ostali pa se bodo verjetno zadušili in zastrupili. Prav tako se Reka ne strinja z mnenjem, da uničuje Brje, saj tam teče že ves čas, včasih se preseli na to, včasih pa na ono stran. Sicer je pa tako, da
so bili tudi ljudje na prvem pomladnem sestanku po dolgi zimi pred 10.000 do 15.000 vaših let in so podprli dejstvo, da reka pač ne more teči tam, kjer bi hoteli ljudje, ampak bo tekla, kjer bo lahko, nekje bo jemala, nekje dajala.
 
3. Zveza Žužkocvetk in Sindikat Opraševalcev iz obeh bregov tudi ostro nasprotujeta spremembi pokrajine, saj bi ob poboju žužkocvetk brez hrane in možnosti preživetja ostal tudi večji del opraševalcev.
 
4. Povezati je treba oba bregova, saj se severni breg počuti zapostavljenega, ker ima iste vrste rastlin in živali, pa nima pravice do avtonomije. Pokrajina je ista, vmes je samo Reka.
 
Razprava je bila še zelo burna, trajala je 3 dni in 3 noči. Vsaka vrsta bi namreč izgubila ves svoj življenjski prostor, saj bi uničili dno doline, bregove pa bi prav tako posekali in obložili s skalami. Na koncu smo se še enkrat preko našega predstavnika zahvalili za vso dosedanjo podporo in akcije, za kres v Piškovci, za
očiščevalno akcijo in vsa druga dobra dela dobrih ljudi. Spomnite se prvega pomladanskega sestanka po dolgi zimi, ko smo skupaj doumeli, da smo del narave, da je narava naš dom in da, če nam kdo vzame dom, pa četudi dolga zima, bomo žalostni in jezni in da moramo držati skupaj.
 
V imenu živali in rastlin Doline Save Dolinke,
 
Miha Žvan
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv