Posts Tagged ‘mišca’

Stanje Blejskega jezera v luči Evropske vodne direktive

Špela Remec-Rekar, univ. dipl. biol.

V Sloveniji imamo samo dve večji naravni stalni jezeri, Blejsko in Bohinjsko. Kljub razmeroma majhni oddaljenosti ležita v različnih hidro-ekoregijah, zato lahko trdimo, da je Blejsko jezero edino naravno predalpsko jezero v Sloveniji. Že samo to dejstvo izpričuje pomembnost Blejskega jezera, ne samo za Bled temveč za vso Slovenijo.

Zaradi naravnih potencialov je bilo pojezerje Blejskega jezera poseljeno že od paleolitika, slikovita lega jezera med ledeniškimi osamelci, pa je že ob koncu 19. stoletja vzpodbudila razvoj turizma. Z razvojem človeške družbe in krajev v pojezerju so se antropogeni pritiski na Blejsko jezero spreminjali in stopnjevali. Analize sedimenta (J.Sketelj, M.Rejic 1960) so pokazale, da so se prvi znaki slabšanja, ki so se odrazili kot pomanjkanje kisika v pridnenih slojih jezera, začeli kazati že pred letom 1914, ko antropogeni pritriski na jezero še niso dosegli današnjih razsežnosti. Nezadostna kanalizacija, ki še danes ni povsem urejena, je ob ekspanziji množičnega turizma v 50. in 60. letih povzročila, da je vnos hranilnih in drugih škodljivih snovi močno presegel samočistilne sposobnosti jezera. Porušeno je bilo naravno ravnotežje, kar se je odražalo v zmanjšani prosojnosti jezerske vode, propadu občutljivih rastlinskih in živalskih vrst in masovnih cvetenjih cianobakterije Planktothrix rubescens (syn. Oscillatoria rubescens) ter drugih vrst alg z vsemi spremljevalnimi učinki, ki vplivajo na neprijeten videz in občasno tudi na vonj jezera. Prekinitev dotoka odplak v jezero, zmerna urbanizacija ter zmanjšanje drugih obremenitev, predvsem intenzivne živinoreje v prispevnem območju jezera, bi morali biti prvi ukrepi za izboljšanje stanja jezera. Namesto teh ukrepov, ki bi zahtevali zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera, je bila, leta 1964 v jezero speljana Radovna, leta 1980/81 pa na dno jezera položena natega, medtem ko se je odotok odplak v jezero delno saniral šele v letu 1985 in še danes kanalizacija na Bledu ni povsem urejena. Stanje Blejskega jezera se je zaradi ukrepov sicer izboljšalo, cvetenja niso več tako pogosta in voda v jezeru je bolj prosojna, vendar tako stanje jezera ni stabilno, kar se odraža v občasnih cvetenjih fitoplanktona. Hkrati je zavajajoče in daje lažne vtise o neobremenjenosti jezera in urejenosti pojezerja.

Z dotokom Radovne in položitvijo natege so se umetno spremenile hidrološke značilnosti Blejskega jezera, zmanjšal se je zadrževalni čas vode v jezeru in kroženje vode v jezeru v času spomladanske in jesenske homotermije zajame celotno globinsko plast – hipolimnij, ki se pred sanacijo ni v celoti premešala. Posredno se je zaradi odvzema vode hidrološko spremenila tudi Radovna za zajetjem v Grabčah, Jezernica in Sava Bohinjka, kar po novi vodni direktivi (Directive of the European Parliament and of the Council 2000/60/EC), ki zahteva dobro ekološko stanje vseh vodnih teles do leta 2015, ni sprejemljivo. Dobro ekološko stanje le malo odstopa od naravnega izvirnega stanja, kjer človekovi vplivi še niso pustili večjih posledic v vodnem ekosistemu. Ocena ekološkega stanja vključuje poleg hidroloških, morfoloških in kemijskih analiz predvsem biološke analize, ker so vodni organizmi najboljši pokazatelji stanja okolja v katerem živijo. Če vodno telo ne doseže dobrega ekološkega stanja, so potrebni sanacijski ukrepi, oziroma so državam članicam EU naloženi penali.

Glede na spremenjen hidrološki režim, ki odstopa od izvirnega-referenčnega stanja Blejsko jezero ne more doseči dobrega stanja, še zlasti ne, ker se obremenitve in pritiski na Blejsko jezero zaradi naraščajoče urbanizacije v zadnjem obdobju celo še stopnjujejo.

Resnično je že skrajni čas, da se prenehamo slepiti in začnemo načrtovati okolju prijazen, zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera.

V čigavem interesu je pogrevanje načrtov o poslovno-obrtni coni v Spodnjih Gorjah

 

Mag. Špela Remec Rekar, univ. dipl. biol.

Občinski svet je pri sprejemanju osnutkov dolgoročnih prostorskih sprememb v občini Bled podprl tudi širitev in izgradnjo poslovno obrtne cone v Spodnjih Gorjah. Ne nameravam razpravljati o razlogih, ki so botrovali dejstvu, da je sporen projekt iz leta 1994 ponovno aktualen, čeprav je očitno, da gre pri tem za interese posameznikov, ki želijo v najbolj občutljivem delu pojezerja Blejskega jezera kovati svoje dobičke. Osnovni namen prispevka je ponovno opozoriti na posebnosti tega prostora in na nesprejemljivost poseganja vanj.

Območje, ki je predlagano za ureditev poslovne cone (LN) Spodnje Gorje, v velikosti 8400 m2, leži za železniško progo Jesenice Nova Gorica, nad obratom LIP-a. Gre za ožje prispevno območje Blejskega jezera, kjer se zbirajo vode, ki pod progo poniknejo in se na umetni razvodnici za LIP-om kot potok Mišca usmerijo v Blejsko jezero. Načrtovani poseg neposredno ogroža izvir, ki v Mišco, ki je največji površinski pritok Blejskega jezera, prispeva največ vode. V zadnjem letu je izvir ogrožen tudi zaradi intenzivnega pašništva, ki je eden izmed glavnih virov onesnaženja vode s hranilnimi snovmi. Močvirna vegetacija ob izviru je uničena in izvir »zasut« s smetmi, kar kaže na izredno neprimeren odnos do narave in naravnih virov. 

Mišca v Blejsko jezero prispeva povprečno 4.7 mio. m3 vode na leto, kar je približno petino vse vode v Blejskem jezeru, zato vpliv Mišce na kakovost Blejskega jezera nikakor ni zanemarljiv. Žal kakovost Mišce ni vedno taka, kot bi si jo želeli. V jezero že zdaj, brez dodatnih pritiskov in virov onesnaženja, prinaša preveč fosforjevih in dušikovih spojin, ki povzročajo nezaželjeno, povečano rast planktonskih alg oz. »cvetenje jezera«. Analize sedimenta pred iztokom v jezero so pokazale, da se v Mišco iztekajo tudi nekatere snovi, predvsem težke kovine, ki zastrupljajo vodno okolje. Dodatni posegi oziroma obremenitve občutljivega obvodnega prostora, ki jih prinaša urbanizacija, bi kakovost Mišce še poslabšala. Vsakršna pozidava, ne glede na namembnost, bi vplivala tudi na spremembe vodnega režima, ta pa predvsem na zmanjšano količino vode v izviru in Mišci. Za Blejsko jezero, ki mu kronično primanjkuje vode, je vsak hidrološki primanjkljaj pomemben. Z izgradnjo natege se je povečal iztok iz jezera, pritoki, ki napajajo Blejsko jezero, pa so vedno manj vodnati in nekateri zaradi onesnaženja speljani v kanalizacijo, zato je Blejsko jezero povsem odvisno od umetnega dotoka Radovne, ki pa nima neskončnih zalog vode. Že zdaj je zaradi zagotavljanja biološkega minimuma v naravni strugi Radovne ob suši potrebno zmanjšati količino odvzete vode za jezero, ki v povprečju znaša 0.4 m3/s .

Projekt izgradnje poslovno obrtne cone v Spodnjih Gorjah ogroža kar dva naravna vodna vira: izvirni krak Mišce in Blejsko jezero. Odločitev svetnikov, ki so podprli predlog o izgradnji, zato ni v skladu s trajnostnim in sonaravnim razvojem občutljivega pojezerja Blejskega jezera, ki ga podpira Evropska skupnost, in ni v skladu s širšim družbenim interesom, ki so ga svetniki dolžni podpreti.

Obrtno cono imamo na Lisicah, v Lescah in tudi drugod po Sloveniji je poslovnoobrtnih con vse več, Blejsko jezero pa je poleg Bohinjskega naše edino naravno predalpsko jezero. Načrtovana poslovno-obrtna v ožjem pojezerju Blejskega jezera ne more biti javni interes občanov, še manj pa državljanov Slovenije. Izkoristi naj se neizkoriščene objekte v okolici, občutljivo vodno zemljišče pa mora ostati nepozidano.
 

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv