Posts Tagged ‘miloš ažman’

Ura resnice blejskih kandidatov

Miloš Ažman 

V predvolilnem času, ko vsi kažejo le najlepše plati, je včasih na prvi pogled težko ločiti seme od plevela. Da bi razbrali, kdo resnično kaj velja, je potrebno pogledati besede in dejanja v času, ko so bile volitve še daleč in ko še ni bil čas za prazne nasmehe.

Eno izmed takšnih obdobij je bilo poletje in jesen 2004, ko je na nitki visela prihodnost Save Dolinke. Na eni strani »neizmeren« kapital v višini 72 mio evrov, ter ljudje, ki so tukaj videli svoj interes. Na drugi strani pa reka in neokrnjena dolina ter ljudje s spoštovanjem, ljubeznijo do rojstnega kraja in z dolgoročnejšo vizijo razvoja. In res, vložek je bil prevelik, maske so padle, ljudje so pokazali prave obraze.

Eno najbolj žalostnih vlog je odigral kandidat za župana, ki danes poudarja ekologijo in ohranjanje narave. Bil je predlagatelj ukinitve zaščite Brja, s čimer je odprl vrata Savskim elektrarnam pri njihovi želji po potopitvi doline. Z nekaterimi svetniškimi kolegi je izdal celo propagandno zloženko, ki naj bi gradnjo jezu za Bled prikazala tako pomembno, kot sta grad in cerkvica na otoku?!

Še dva kandidata sta se v tistem času jasno postavila na stran potopitve Save Dolinke. Gospa, ki se je smehljala v različnih propagandnih akcijah Savskih Elektrarn (Modro sožitje) in je govorila: »žal mi je za Brje, vendar je v Sloveniji še dovolj lepih kotičkov …«, bi bila potemtakem bolj primerna kandidatka v tistih drugih lepih delih Slovenije in ne na Bledu!

Tretji kandidat je označil zahtevo občanov po ohranitvi Save Dolinke kot »pritisk ulice« ter menda prav zato podprl potopitev. V predvolilnem času pa v programu navaja, da se zaveda, da: »nismo le oblast, ampak predvsem servis občanom«. Iz žaljive »ulice« smo torej pred volitvami postali občani. Lepo. V programu pod 8. točko navaja ohranitev narave z močvirji in povirji. Lepo, a še lepše bi bilo to slišati pred dvema letoma, ko je resnično štel vsak glas.

Ne bodite presenečeni, če ti ljudje danes govorijo POVSEM drugače, kot so govorili in delali v preteklosti. Sedaj je čas za obljube in nasmehe! Kljub temu upam, da se jih je malo zavesti in spoštovanja do Bleda vendarle prijelo in da s strani lastnih svetnikov ne bo nikdar več grozilo takšno opustošenje!

Blejci pa smo že na referendumu pokazali modrost in dokazali, da nas močne in bleščeče kampanje ne zaslepijo. Tokrat smo VSI ponovno vabljeni na volišče, da zavestno oddamo svoj glas po vesti.

 

Zaskrbljujoča inventura vasi Grad in njene prostorsko okoljske prihodnosti

 

V imenu Uličnega odbora: Štefan Prskalo, Maja Vrtačnik, Miloš Ažman

Uvodoma želimo opozoriti na dejstvo, da so vasi Grad, Zagorice, Želeče, Mlino z Zazerjem, Rečica in druge, kasneje poimenovane kot Bled obstajale že pred letom 1004 in da prav tako tudi Slovenija ni vstopila v Evropo šele leta 2004.

Prebivalcem Bleda so stoletja vladali tuji oblastniki, pestile so ga vojne, epidemije, potresi, požari in vendar se je obdržal in na ta način ohranil slovenski narod v tem prostoru. Tudi v blejski zgodovini se je neštetokrat izkazalo, da so se nosilcem plemiških naslovov izpodmaknila tla pod nogami, preprost delovni človek pa se je kljub naštetim težavam ohranil na koščku zemlje, ki jo je pri delu napajal s svojim znojem. 

Zaradi arogance lokalnih oblastnikov smo danes še posebej zaskrbljeni, kaj od tega, kar smo prejeli od naših dedov, bomo lahko zapustili svojim vnukom.

Prebivalci grajskega jedra ugotavljamo, da smo v obdobju nove občinske oblasti pridobili le drobtine z županove mize, pa še te je zelo težko realizirati. Še manj od občinske uprave. Predzadnja seja občinskega sveta je javnosti pri sprejemanju Odloka o varnosti v prometu (zaprto območje) pokazala vso »strokovnost« nekaterih služb občinske uprave in odnos posameznih svetnikov do reševanja temeljne pravice občanov do uporabe in uživanja svoje lastnine.

Samo argumentaciji predlagatelja in sopodpisnikov amandmaja (ki iz Odloka črta uvedbo posebnih dovolilnic za stanovalce zaprtega območja) ter trezni utemeljitvi g. Novaka (da bodo morali pacienti Diagnostičnega centra Bled najprej po rumene kartone na občino, če bodo želeli vstopiti v zaprto območje) se lahko zahvalimo, da nam ne bo treba živeti v getu. Gospod župan se je komentarja vzdržal, gospod direktor občinske uprave pa je v poslovniku »preverjal« upravičenost predloga amandmaja, sprejetega na seji. Do prihodnjih volitev si bomo dobro zapomnili tudi gospoda svetnika, sicer častnega občana Bleda, ki je edini glasoval proti amandmaju, predvsem pa njegovo res zanimivo utemeljitev take odločitve.

Občane in javnost smo v imenu ustanovnih članov Uličnega odbora Grajske in Riklijeve ceste ter ceste Pod skalo pooblaščeni obvestiti, da smo 15.09.05 ustanovili politično neodvisen ulični odbor, ki bo povezoval vse zainteresirane prebivalce pri uresničevanju osnovnih pravic tega dela Bleda.

Na sestanku smo sprejeli sledeče sklepe:
1. Uredijo naj se odnosi med koncesionarjem za plinsko napeljavo in občinsko upravo in nadaljuje z deli, ki so se ustavila na Riklijevi cesti. Nujno je potrebno urediti vodovodno in komunalno infrastrukturo. Luknje v asfaltu so bile zakrpane šele po intervenciji občana zaradi padcev pešcev.

2. Prepreči naj se parkiranje na pločnikih in zelenih površinah na območju zgoraj navedenih treh cest. Zagotoviti je potrebno spoštovanje postavljenih prometnih znakov.

3. V parkovne površine Zdraviliškega parka ni dopustno posegati po sklepu občinskega sveta na 29. seji maja 2002.

4. Zahtevamo takojšnjo ureditev izvira pri hotelu Jelovica (samovoljno speljanega v kanalizacijo!), da bo studenec ponovno napolnil svojo dosedanjo strugo v parku.

5. Postavljamo vprašanje, kdaj bodo izvršena osnovna ureditvena dela na navedenih treh ulicah oz. cestah. Le te spadajo med najbolj obiskane dele Bleda, zato je nujna čimprejšnja ureditev razsvetljave, vseh odtokov meteorne vode in stopnišča na Riklijevo. 

6. Župana sprašujemo, kdo je v nasprotju s sklepi sodišča v Radovljici odobril parcelizacijo Zdraviliškega parka in javne poti Pod skalo. 

7. Kdo je predlagal prodajo javnih površin ceste 

8. Kdo je odobril širitev ceste Pod skalo za dvosmerni promet (izdano je bilo soglasje).

9. Kdaj se bo uredila cesta Pod skalo v skladu s sklepi zgoraj navedene seje občinskega sveta in upoštevali sklepi, sprejeti na sestankih med županom in prizadetimi občani (maj 03, februar 04, junij 04, september 04).

10. Pričakujemo tudi odgovor odvetniški pisarni in ne nazadnje revizijo odlokov: prostorsko ureditveni pogoji za središče Bleda (Ur.l. RS 90/98) in njegovih 4 (štirih) sprememb. Nekatere njegove spremembe niti niso bile usklajene z državnimi odloki (MOPE, Ur.l. RS, št. 11/99).
Sodoben urbani razvoj upošteva načelo, da se, če je le možno vzdržimo posegov v naravno in kulturno dediščino ali pa prilagodimo gradnjo lokacijsko in tehnološko tako, da bo poseg čim manj moteč. Tudi v Sloveniji se vse bolj zavedamo, da je potreben zavesten premislek pred samo gradnjo. 

Očitno je, da se posamezne urbane in krajinske strukture obnavljajo in razvijajo v uspešne centre, druge pa zastajajo, kot da razvojni tokovi tečejo mimo njih. Spet tretje pa propadajo zaradi brutalnega pritiska finančnih centrov, ki iz prostora črpajo kratkotrajne dobičke, ki se prelivajo kdove kam. Kam bi pri tem uvrstili Bled?

Zavedamo se, da je ozaveščeno upravljanje prostora zelo zahtevno in odgovorno delo, še posebej pa težavno za tiste, ki jim je prva skrb osebni profit in politična promocija. Vse javno leporečje ne odvezuje odgovornosti tistih, ki objektivno omogočajo zlorabe prostora v pridobitne namene. 

Naše mnenje je zelo podobno mnenjem številnih prebivalcev Bleda, slovenske strokovne in laične javnosti ter tudi tujih obiskovalcev (pridobljeno iz raznih anket) in sicer:

1. Največjo nevarnost Bledu in okolici predstavlja »trdi« in masovni turizem v povezavi s povečanjem že obstoječih kubusov in gradnjo novih v neposredni bližini jezera in pojezerja.

2. Prepogosto se izvaja prekrivanje namembnosti prostora z različnimi dejavnostmi na elitnih lokacijah, brez preverjene realne strategije turističnega razvoja in brez dolgoročne prostorske in okoljske strategije. Prav tako ni izdelane vizije umeščanja vaških jeder v celovito krajinsko podobo ambienta Bleda.

3. Skrb zbuja neurejena prometna infrastruktura, zelene površine, vodotoki in odnos oblasti do naravne in kulturne dediščine.

4. Nepripravljenost na sodelovanje s prebivalstvom in soočanje argumentov pri urejanju javnih zadev je postala že pregovorna.
 

 

Podučevanje

 

Miloš Ažman

Že 2. junija na izredni seji, na kateri je bila umaknjena zaščita Brja, so nekateri svetniki zatrjevali, da so se »pustili podučiti«. In res so predstavniki HE Moste povabili izbrane svetnike na predstavitev projekta, kjer so jih očitno s krepkimi »argumenti« podučili in prepričali.

Zanimivo je, da svetniki niso edina skupina, ki so jih HE Moste poskušali podučiti. Povabili so tudi gasilska, lovska, ribiška in druga društva, jim predstavili projekt, svojo argumentacijo pa podkrepili z različnimi obljubami.

Kar se mi zdi najbolj zaskrbljujoče, so vsekakor osebni obiski voditelja medijske službe He Moste pri poznanih Blejcih in Blejkah. Povedati je treba, da se takšne akcije strokovno imenujejo pridobivanje »na svojo stran«. Prijazen gospod pokliče po telefonu, pove, da mu je bil sogovornik priporočen in se najavi na razgovor. Pride podprt z različnim materialom, hvali strokovnost in človečnost predstavnikov HE Moste, obenem pa označuje drugo stran kot laike, naivneže in lažnivce.

 

Drug tak manever je telefonska anketa 

V tem kontekstu je mogoče bolj razumljivo tudi obnašanje nekaterih drugih blejskih »veljakov«. Čeprav se je krajevna skupnost Bled opredelila proti projektu, predsednik KS v njenem imenu pošilja po Bledu propagandni material HE Moste. Omenja 22. julij, ko je Krajevna skupnost gostila Savske elektrarne in podaja vprašanja, na katera predstavniki HE Moste v propagandnem stilu odgovarjajo. Pozablja pa povedati, da kljub vnaprejšnjemu dogovoru na tem srečanju drugi strani ni omogočil predstavitve argumentov in pomislekov. Lahko se le vprašamo, ali je tudi on dobil prijazen obisk in se pustil »podučiti«.

Če vse skupaj strnemo, lahko ugotovimo, da se na Bledu mali pomembneži začnejo obnašati zelo čudno, ko pride v kraj nekdo z veliko denarja. Spomnimo se samo obiskov raznih »poslovnežev« tipa Oman, ki so mu ti isti veljaki celo zaupali v upravljanje Blejski grad ali tragikomičnih obiskov raznih šejkov!

 

 

pa še nekaj o turizmu

Miloš Ažman

 

Propagandni material Savskih elektrarn “Modro sožitje” je poln različnih netočnosti in zavajanj. Višek pa so verjetno prav obljube o neslutenem razvoju turizma na izravnalnem bazenu. Si lahko predstavljate razvoj turizma na jezeru, kjer bi voda nihala 2 m (ali celo do 4 m) v dveh urah, kjer megla že danes pogosto zapolni dolino, kjer bi bilo nemogoče dnevno čiščenje 5 km dolgega obalnega pasu, kar bi prineslo mulj in z njim smrad. Za povrh pa bi ves ta turizem potekal na in ob vodi, ki priteka iz bazena z 2 milijona m3 težko strupenih snovi, in ki ga na prvih straneh te brošure imenujejo tudi “grozeča ekološka katastrofa”.

Takšen projekt pomeni dejansko degradacijo blejskega turizma, ne pa prispevka k njegovi povečani kakovosti. Poleg neposredne škode, ki bi jo predstavljala lahko megla in smrad stoječe vode, ne smemo pozabiti na posredno škodo, ki bi nastala z izgubo izredno bogate doline, zaščitene kot naravni spomenik. Ohraniti jo je potrebno takšno kot je, saj le taka lahko odigra svojo vlogo pri razvoju kvalitete v blejskem turizmu. Seveda je dolina preveč občutljiva za množično turistično izrabo, je pa zanimiva za previdno speljano gozdno učno pot in druge najbolj ozaveščene oblike turizma. Predstavlja pa tudi čudovito naravno povezavo slovenskega krajinskega bisera Bleda s kulturnim draguljem slovenstva, Vrbo. Vrednosti doline so se zavedali že v Riklijevem času, ko so “pripravljali izlete v okolico preko njiv in travnikov v Brje”, kot piše Božo Benedik v svoji knjigi Bled nekoč in danes.

Kako resno mislijo s turizmom v HE Moste, verjetno najlepše prikaže opozorilna tabla, ki je postavljena v Završnici, ki pa ni obremenjena z 2 milijona m3 težkih kovin in fenolov. Slika je bila posneta julija letos, torej na višku turistične sezone.

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv