Posts Tagged ‘miha žvan’

Predstavitev projekta Naravovarstveni čuvaj-vodnik po Bledu

panorama_displayDruštvo za varstvo okolja Bled vabi v četrtek, 26.2.2015 ob 18h v knjižnico Bled na delavnico “Poznate naravne znamenitosti Bleda?”; in predstavitev projekta “Naravovarstveni čuvaj-vodnik po Bledu“.

Maja Vrtačnik in Miha Žvan bosta predstavila poznane in manj poznane blejske naravne znamenitosti, od potokov, mokrišč, območij Nature 2000 in drugih lepih točk Blejskega kota, ki jih morda ne poznate. Seznanili vas bomo z načrtovanimi aktivnostmi našega naprednega projekta, v katerem boste lahko sodelovali tudi vi. Projekt je namenjen izobrazbi vodnikov po naših naravnih znamenitostih, ki bodo hkrati tudi spremljali stanje zaščitenih območij. Projekt finančno podpira Ministrstvo za okolje in prostor RS. Vabljeni vsi, ki bi radi vodili manjše skupine po naši naravi in zraven tudi kaj zaslužili. 

Več o naših znamenitostih in o projektu se bomo pogovorili v četrtek, 26. 2. 2015 ob 18h v knjižnici Bled 

več o projektu: TUKAJ

Naše Brje v prihodnosti

Društvo za varstvo okolja Bled
Vabi na

predavanje:

Naše Brje v prihodnosti

Mag. Martina Kačičnik Jančar, Maja Vrtačnik in Miha Žvan vam bodo predstavili naša prizadevanja za trajnostno ohranjanje Brja, možnosti ureditve in vzdrževanja tega izjemnega naravnega območja in možnosti za spoznavanje teh lepot 
Predavanje bo obogateno z mnogimi slikami.
Predavanje bo v petek, 25.januarja 2008 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 17h. Vstopnine ni.

VABLJENI!

Na svoji zemlji

 

Za živali in rastline Save Dolinke zapisal Miha Žvan

Dobri ljudje z Bleda ste lani v začetku jeseni dokazali, da vam ni vseeno, kaj se dogaja pri nas v dolini in ste nam z referendumom (plebiscitom) vrnili našo avtonomijo. Hvala Vam! Vsi naši predstavniki so bili izjemno veseli ob zmagi in upali smo, da je s tem napad na naše ozemlje za vedno zaključen, da bomo živeli naprej v miru in sožitju.

Ni minilo še niti eno leto, ko so naši nasprotniki prišli na dan z novimi idejami. Projekt potopitve se nadaljuje, dolino so razdelili na cone, kar nekako spominja na vašo zadnjo vojno pred 60 leti, ko so si države razdelile zasedene pokrajine in vsaka je vzela nekaj zase, mesto sem, mesto tja. Ograditi življenjski prostor z zidom pa spominja na živalski vrt, na Berlin, v zadnjem času tudi na Izrael, na Bledu pa je bil poskus za zaselek Grad. Naravo in tudi človeka nekateri postavljajo v neenakovreden položaj, nekdo lahko tu živi, nekdo ne, čeprav isti narod ali pa vsaj ista vrsta! Zakaj imajo nekateri ljudje oziroma živa bitja pravico do življenja, druga pa ne? Potopili bi večino doline, majhen košček močvirja pa bi ogradili z nasipom in jarkom! 

Ustvarjanje umetnih con-getov v naravi ni bilo nikoli možno in za rastline ter živali v močvirju, stisnjenem ob breg, jarek in nasip, bi bil to konec. Prebivalci doline živimo skupaj, svobodno, odvisni smo drug od drugega in od tukajšnje narave. Voda bi upadla, odtekla v jarek, močvirje bi se osušilo, 10m visok nasip bi odvzel jutranje sonce, na področje bi se počasi selile gozdne rastline in drevesa, orhideje in rezika pa bi propadli. 

Zato vas ponovno pozivamo, da ustavite ta nesmiselni projekt in nam že končno pustite živeti po naše, uvrstite nas med območja, ki so varovana v okviru Nature 2000 in nas pridite kdaj pa kdaj obiskat.

Še enkrat HVALA Vam in prosimo Vas, da nadaljujete z bojem za naš obstanek!

 

Pričevanja

 

Dr. Albina Alijeski, specialist splošne medicine:

Odločno sem proti potopitvi Brja, ker se bo za vedno uničila prelepa, še neokrnjena narava. Sem proti tudi zato, ker je pričakovati poslabšanje zdravja ljudi, zlasti v vzhodnem delu Bleda, ki je že sedaj ogroženo, saj narašča število rakastih obolenj.
Bled ima zaradi jezera in bližine obeh Sav že sedaj zelo vlažno podnebje in s potopitvijo Brja bi se vlažnost samo še povečala. Prišlo bi tudi do megle in smradu. Zaradi vseh teh klimatskih sprememb bi se občutno povečalo število prehladnih obolenj dihal in revmatičnih bolečin, še posebej pri starejših ljudeh. Najbolj pa se je bati povečanja astmatičnih obolenj, ki so zaradi neprimernega okolja v porastu.
 

Mag. Branko Lubej, dr. med., Gorenjsko zdravniško društvo:

Že zaradi naravne danosti ima blejska kotlina, kar potrjujejo tudi meritve, trikrat večjo vlažnost od ostalih krajev na Gorenjskem. Pri tako povečani vodni površini bi ta še narasla. Prof. dr. Jana Furlan, specialistka alergologinja opozarja, da pri taki vlažnosti naraste število pršic in glivic, katere povzročajo pri ljudeh alergijo – bronhialno astmo. Lokalni zdravniki potrjujemo, da imamo v tem predelu večje število bolnikov z astmatičnimi napadi. Tudi večina zdravnikov na Gorenjskem odsvetuje tako gradnjo, ne samo zaradi navedenih dejstev, temveč tudi zaradi enkratne narave.
 

Judita Mandeljc Kunšič, dr. med.:

Uničujemo naravo, da bi dobili več energije. Z več energije uničimo več narave.
Človek je del narave. Torej uničujemo človeka. UNIČUJEMO SEBE.
 

Prof. dr. dr. Franz Copf:

V modernem svetu, v katerem smo ljudje že zdavnaj porušili mnoga ravnovesja v naravi, nam prav bionika daje možnosti, da z interdisciplinarnimi pristopi odkrivamo skrivnosti narave in nato njene rešitve v prilagojeni obliki uporabljamo v vsakdanjem življenju. To pomeni, da že v osnovi zastavimo razvoj tako, da so negativne posledice za ljudi in naravo kar najmanjše, ne pa da neprestano popravljamo svoje napake.
 

Dr. Branko Brodnik:

Karkoli se zgodi živalim, zelo hitro doleti tudi človeka. Vse v naravi je povezano eno z drugim.
 

Dr. Vito Istinič, Zabreznica:

Dragi Radko, pošiljam ti glasilo pobudnikov referenduma za ohranitev zavarovanja Brja. Glasilo sem natančno prebral in sem tudi kot prej mnenja, da je za tako malo pridobljene energije (3 tisočinke) škoda tako dragocenega habitata in delčka Slovenije, ki je tako majhna in lepa.
 

Marjan Veber, Slovenski Javornik:

Opozarjam vas, da ne nasedajte lepim besedam in obljubam predstavnikov Savskih elektrarn. Sem prebivalec naselja Javornik. Naše hiše ležijo ob reki Savi in ob močnem deževju imamo stalne probleme z zamakanjem naših kleti, kajti Savske elektrarne so ob povišanju jezu v Mostah dvignile nivo vode. S tem pa so povzročili vdor vode v kleti hiš, ki so ob Savi. Ob ponovni nameri povišanja nivoja pregrade smo imeli krajani ogroženih devetih hiš najmanj tri sestanke s predstavniki Savskih elektrarn (prisotni g. Koselj, g. Križanovski, g. Miklavčič).
 
Na vseh sestankih so obljubljali takojšnjo sanacijo poškodovanih hiš, samo da bi dali soglasje za povišanje jezu. Od vseh obljub do danes niso napravili še čisto nič (razen ogleda stavb in vgrajenih sond za merjenje višine vode), čeprav je poteklo že nekaj let.
 
O tem bi lahko napisal še mnogo več, saj imamo številne zapisnike na Občini Jesenice, KS Javornik Koroška Bela, s katerimi lahko dokažemo, da gospodje poznajo samo obljube, kadar gre za njihovo korist. Pri prehodu od besed k dejanjem pa obstajajo veliki problemi in če-ji, samo da se izognejo reševanju problematike, ki so jo sami povzročili.
 

Dušan Merc, pisatelj:

PESMI, KI JIH NE SLIŠIMO
Vstala je narava/ ter se giblje živa/ znane čute kaže/ kar nebo pokriva// In srce umeje/ čudne govorice,/ ki jih govorijo/ zvezde in cvetlice// Kamenje budi se/ in občutke moje/ z mano čuti, z mano/ glasne pesmi poje. (Simon Jenko)
 
Upor majhne skupnosti nasproti velikim in mogočnim (v resnici naivnim in klečeplaznim lokalnim politikom in mogočnemu kapitalu) je vedno osupljiv in vedno vzbuja simpatije in vprašanje, ali je smiselno. Od Davida in Goljata to živi v naši civilizaciji kot dejanje upanja. Kdo ima prednost – kapital ali narava, moč denarja ali moč ljudi, da si ohranijo svoje okolje. Edina možna pot za zaščito narave v blejskem Brju je trenutno žal referendum vseh prebivalcev Bleda.
 

Mojca Kumerdej, pisateljica in publicistka:

Surov poseg v živalsko in rastlinsko tako pestro in edinstveno okolje ni napredek, ampak muljast zapredek, ki ga bodo morali v klimatsko še bolj načeti in negotovi prihodnosti odmotavati naši zanamci. Z vizijo, ki vključuje občutljivost in pozornost do okolja, je energijo iz narave mogoče črpati tako, da najbolj vitalne naravne točke, ki so del naravne dediščine, ostajajo čim manj načete in prizadete, kaj šele opustošene in uničene.
 

Miha Žvan:

Nočemo Brjezera!
 

Franc Žerovc:

Ohranimo!
Zgrešenih posegov v naravo je bilo že dovolj, nekateri pa še sledijo, in to gradnja izravnalnega bazena na Savi Dolinki, kar bi uničilo obstoječo okolico in poslabšalo vremenske ter podnebne razmere Bleda in okolice. Na Bledu traja turistična sezona le nekaj mesecev – če je lepo vreme! Kaj naj ponudimo turistom, da bi jih dalj časa obdržali? Zagotovo bi tak poseg poslabšal razmere in skrajšal čas bivanja gostov. 
Bled živi od turizma, ni pa nobenega sodelovanja organizacij, ki bi jim morali biti n a r a v a in pogoji bivanja prva skrb. Prepričan sem, da bi morali povabiti k sodelovanju širšo javnost in vse obiskovalce Bleda in okolice, ki jim ta biser kaj pomeni.
 

Gerard Drese:

Moje ime je Gerard Drese in sem Nizozemec, poročen s Slovenko od leta 1990. Ko sem se leta 1995 upokojil kot zobozdravnik, sva se preselila v Slovenijo in sedaj stalno živiva na Bledu.
V času osamosvajanja Slovenije leta 1991 sva z ženo storila veliko, da bi bila vaša država priznana s strani Evropske unije. V tistem času je Evropski uniji predsedovala Nizozemska. Pisala sva pisma gospodu Van den Broeku in organizirala obisk enega najpomembnejših nizozemskih novinarjev, da je obiskal Slovenijo in o njej veliko napisal.
Rad živim v tej prelepi deželi s čudovito naravo in zelo dobrimi ekološkimi izhodišči. Seveda sva z ženo zelo zaskrbljena zaradi načrta, da se v bližnji soseščini Bleda zgradi umetno jezero. Oba sva podala svoje podpise v podporo referendumskemu odločanju o tem vprašanju. Bil sem zelo razočaran, ko sem izvedel, da kot nizozemski državljan ne bom mogel sodelovati, čeprav sem v preteklosti toliko pomagal Sloveniji. 
Upam, da ne bosta naš ljubki Bled in okolica v prihodnje uničena!
 

Karel Maselj:

Prebral sem brošuro Modro sožitje in dobil vtis, da je politično nagovarjanje krajanov, naj projekt potrdijo, podkrepljeno z mnenjem osebnosti, ki so na položajih in imajo velik vpliv na javno mnenje. Strokovna in gospodarsko-ekonomska utemeljitev projekta stoji na zelo trhli podlagi in zato menim, da se za posegom skriva ozek interes posameznikov, ki bi ga lahko imenovali energetski lobi in je prepleten s privatnimi interesi na račun splošne družbene imovine. Tako velika naložba za tako majhno pridobitev energije in s tako trajnimi in nepopravljivimi posledicami za naravo, za celotno pokrajino in program turističnega razvoja. Posledice, ki bi
jih polno zaznali šele naši zanamci, so nedopustne. Zato sem odločno proti potopitvi doline Save Dolinke. Prosim občinske svetnike in župana, da preprečijo potopitev, ker bi nas preklinjali vsi naši zanamci.
 

Iva Poličar:

V preteklosti je bil Bled z raznimi gradbenimi napakami močno poškodovan, zato ne smemo dovoliti, da uničimo še tisto, kar imamo. Posebno še prelepo okolico, brez katere Bled ni več tak, kot ga opevajo naši pesniki. Naravo moramo ohraniti, ne samo za turizem, temveč tudi za naše potomce. Odločno sem proti gradnji in zajezitvi Save Dolinke, ker bodo imeli koristi samo mogotci, za
ostalo prebivalstvo pa jim ni mar. Med prebivalci Bleda se govori, da je pri tej gradnji ogromno podkupovanja in izplačanih provizij tistim, ki se zavzemajo za tako uničenje narave.
 

Pavla Zupan:

Naravo zaščitimo kot dragocenost, ki smo jo dolžni ohraniti zanamcem. Na referendumu bom glasovala ZA zavrnitev odloka, ki ukinja zaščito Brja, ker sem proti manipulacijam, ki bi uničile Savo Dolinko. Zagovorniki Modrega sožitja zavajajo občane, gre jim le za lasten dobiček in nikakor niso naravovarstveno usmerjeni, še manj pa bi s svojimi “prispevki” iz koncesije pomagali občini Bled k boljšemu gospodarskemu in turističnemu napredku.
 

Marjan Kalan:

Ste ZA Brje ali proti? Ste ZA to, da so svetniki dolžni spoštovati zakonodajo?
Odgovor ”proti” bi pomenil: ”Zakone prilagodimo dejanjem”
 

 
 

 

Poletno srečanje v Dolini

Miha Žvan

 

Na našem poletnem srečanju smo živali, rastline in druga bitja, ki prebivamo v dolini Save Dolinke med mostom v Piškovci in Blejskim mostom, ponovno povabile našega predstavnika iz vašega sveta, da nas zastopa in posreduje naša mnenja in zahteve.
 
Najprej pa se seveda zahvaljujemo za opravljeno delo od leta 1998 po vašem štetju, mi namreč ne uporabljamo vaših številk, imamo dneve in noči, sonce, dež in sneg, poletje in zimo. Za enodnevnice namreč leto ne pomeni nič, tudi za druge žuželke bolj malo. Vsaka vrsta ima svoj način štetja, po katerem se ravna, manjše kot smo, hitreje teče naš čas. No, tistega leta smo dobili svojo prvo avtonomijo, državico po vaše, saj smo po zaslugi Odbora in drugih dobrih ljudi postali zaščiteno območje, kar je pomenilo, da nas nihče več ne bo ogrožal in nam kratil naš življenjski prostor.
 
Z izjemo kakšne divje rave zabave in občasnih piknikov smo vaših pet let živeli v miru, po naših naravnih zakonih. Kot ste se vi veselili državice leta 1991 smo se veselili tudi naše v dolini. Vendar vse dobre stvari pri vas ne trajajo dolgo in začela se je nova ofenziva. Najprej so nas vrgli iz Nature 2000, kar bi v vašem primeru pomenilo, da vas vržejo iz OZN, potem pa so nam po kratkem postopku ukinili avtonomijo.
 
 V naši nameri, pregnati agresorja, nas podpirajo tudi vse novonastale avtonomne cone oziroma države iz konfederacije Natura 2000, pokrajine, ki jim je bila tako kot nam odvzeta pravica do avtonomije, kot so Mura in Kraške planote, podpira nas Zveza držav Ramsarske konvencije, Sotočja lehnjakovih izvirov, Ptice selivke, Žužkocvetke skupaj s Sindikatom opraševalcev, Piškurji, Orhideje, reprezentanti mednarodno zaščitenih rastlin in živali, Društvo grezovk, Trstičje in kot najmogočnejša, Mednarodna zveza  prostoživečih dreves. Zaradi nedefiniranega življenjskega prostora in težavne komunikacije v našo skupnost nismo vključili neorganskih bitij, izrekli pa so nam vso podporo, predvsem pri prenosu informacij po planetu in drugod, prinesli so nam tudi pozdrave prebivalcev doline Kavčke, ki so umrli leta 1952 in spomin na pomor v Savi Dolinki leta 1974 od jezu v Mostah do Črnuč in še dlje. 
 
Nekaj najpomembnejših mnenj in sklepov iz srečanja: 
 
1. Zveza vlagoljubih rastlin obeh bregov najostreje nasprotuje selitvi na nadomestno mokrišče in to
primerja s koncentracijskim taboriščem, saj se od tam ne bi vrnila nobena rastlina, preživelih pa tudi ne bi bilo. Gre za eksperimentiranje na živih osebkih, ki so povrhu še zelo zaščitene.
 
2. Reka s svojimi prebivalci tudi odločno nasprotuje spremembam, saj bodo prav vsi, vključno z Reko deležni izjemnih in nepredvidljivih posledic. Piškurji in drugi prebivalci hitrotekoče Save bodo pomrli, ostali pa se bodo verjetno zadušili in zastrupili. Prav tako se Reka ne strinja z mnenjem, da uničuje Brje, saj tam teče že ves čas, včasih se preseli na to, včasih pa na ono stran. Sicer je pa tako, da
so bili tudi ljudje na prvem pomladnem sestanku po dolgi zimi pred 10.000 do 15.000 vaših let in so podprli dejstvo, da reka pač ne more teči tam, kjer bi hoteli ljudje, ampak bo tekla, kjer bo lahko, nekje bo jemala, nekje dajala.
 
3. Zveza Žužkocvetk in Sindikat Opraševalcev iz obeh bregov tudi ostro nasprotujeta spremembi pokrajine, saj bi ob poboju žužkocvetk brez hrane in možnosti preživetja ostal tudi večji del opraševalcev.
 
4. Povezati je treba oba bregova, saj se severni breg počuti zapostavljenega, ker ima iste vrste rastlin in živali, pa nima pravice do avtonomije. Pokrajina je ista, vmes je samo Reka.
 
Razprava je bila še zelo burna, trajala je 3 dni in 3 noči. Vsaka vrsta bi namreč izgubila ves svoj življenjski prostor, saj bi uničili dno doline, bregove pa bi prav tako posekali in obložili s skalami. Na koncu smo se še enkrat preko našega predstavnika zahvalili za vso dosedanjo podporo in akcije, za kres v Piškovci, za
očiščevalno akcijo in vsa druga dobra dela dobrih ljudi. Spomnite se prvega pomladanskega sestanka po dolgi zimi, ko smo skupaj doumeli, da smo del narave, da je narava naš dom in da, če nam kdo vzame dom, pa četudi dolga zima, bomo žalostni in jezni in da moramo držati skupaj.
 
V imenu živali in rastlin Doline Save Dolinke,
 
Miha Žvan
Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv