Posts Tagged ‘martina kačičnik jančar’

KAJ SE SKRIVA ZA POJMOMA BIOTSKA RAZNOVRSTNOST

Ob mednarodnem letu biotske raznovrstnosti je mag. Martina Kačičnik Jančar, biologinja in predavateljica, podrobneje predstavila, kaj se skriva za pojmoma biotska raznovrstnost in trajnostni razvoj.

 
Predavanje je bilo v četrtek, 25.2.2010 ob 18.h v Knjižnici Bled.
 
Posnetek predavanja: Martina Kačičnik Jančar:
 
 

Naše Brje v prihodnosti

Društvo za varstvo okolja Bled
Vabi na

predavanje:

Naše Brje v prihodnosti

Mag. Martina Kačičnik Jančar, Maja Vrtačnik in Miha Žvan vam bodo predstavili naša prizadevanja za trajnostno ohranjanje Brja, možnosti ureditve in vzdrževanja tega izjemnega naravnega območja in možnosti za spoznavanje teh lepot 
Predavanje bo obogateno z mnogimi slikami.
Predavanje bo v petek, 25.januarja 2008 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 17h. Vstopnine ni.

VABLJENI!

Potopljeni v propagando

 

Mag. Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. bio. 

Naša prizadevanja za ohranitev Save Dolinke so stara že šest let. V tem času so se zvrstila različna bolj ali manj burna obdobja soočanja strokovnih dejstev. Pred dobrim letom, v obdobju pred referendumom za ohranitev zavarovanja mokrišč Brje in Piškovica, so ta soočanja dobila novo dimenzijo. Prizadevanja za ohranitev narave so se prvič soočila z nasprotnikom, ki je za dosego svojih ciljev brez zadržkov vpregel agencijo za odnose z javnostmi. Civilna pobuda je stala nasproti s šolanimi strokovnjaki za propagando, ki so imeli vsaj navidez neomejena finančna sredstva. 

Propagandna akcija Savskih elektrarn je bila razmeroma spretno prikrita. Če ne bi bila tako obsežna, da je dobesedno preplavila lokalne medije, marsikdo ne bi prepoznal, da prebira plačane oglase in ne običajnih prispevkov novinarjev. Savske elektrarne so s pomočjo agencije za integralno komuniciranje Informa Echo svojim oglasom nadele obliko običajnih novinarskih člankov, intervjujev s strokovnjaki, anket z občani. Le droben pokončen napis ob robu prispevka (Informa Echo) je pozornemu bralcu razkril, da gre za kupljen prostor v časopisu, za oglas. To niso bili prispevki novinarjev. Savske elektrarne so kupile osrednje strani Gorenjskega glasa in na njih objavile prispevke – oglase, ki jih je zanje pripravila najeta agencija za oblikovanje javnega mnenja.

V Sloveniji nimamo medija dostopnega široki javnosti, ki bi imel neodvisno, naravovarstveno naravnano uredniško politiko. Naši mediji se vsaj deklarirajo kot nevtralni. Bralci tako pričakujejo objektivno resnico in mnogi tako dojamejo tudi novinarskim podobne plačane propagandne prispevke, prikrite reklame. Civilne pobude seveda niti kadrovsko niti finančno ne morejo v korak s takimi akcijami. Mediji so se v primeru referenduma za ohranitev mokrišč Brje in Piškovica spremenili z mesta, kjer naj bi bili predstavljeni osnovni podatki, ki bi jih občinstvo presodilo, v orodje v rokah tistega, ki lahko plača.

Pričakovali bi, da bo poplava propagandnih sporočil po referendumu prenehala, pa ni bilo tako. Savske elektrarne so poskušale najprej zmanjšati pomen referenduma. Zelo močan in obenem prikrit propagandni prijem, ki so se ga oprijeli po izgubljenem referendumu, je bil vzbujanje občutka krivde. Prebivalce so poskušali prestrašiti, če jim ne že kar groziti, s silnimi negativnimi posledicami referendumske odločitve. Na televiziji so vztrajno ponavljali propagandni spot, ki so ga skrili v obliko kratkega dokumentarnega filma. Začel se je z zgodovino železarstva na Gorenjskem in spretno prešel na ožjo temo – rabo vodne energije v železarstvu. Prikazana je bila izgradnja HE Moste, v dokumentarne posnetke in poglede na izgradnjo pa so bili primešani namigi za nujnost izgradnje kompenzacijskega bazena. O posegu iz sedanjosti sta govorila upokojena inženirja. Nastop kogarkoli iz današnjega vodstva bi preveč izpostavil reklamno naravo sporočila.

Navidezni dokumentarec je predstavil naraven pojav rečno erozijo, kot bolezen Save Dolinke. Rečna erozija je lahko problem za ljudi, ki želijo izkoriščati, podrediti si obrečni prostor. Erozija rečnih bregov je naraven proces, ki ga je človek marsikje že povsem onemogočil, postaja vse redkejši in dragocenejši. Propagandni spot je navrgel, da je otroku, ki zboli, treba pomagati. Obtožil nas je, da odrekamo pomoč bolnemu otroku (Savi Dolinki) in da bomo zato morali prevzeti odgovornost. Niso pa povedali, kako bi Savske elektrarne tega otroka pozdravile (ubile), če bi ga dobile v svojo ordinacijo.

Savske elektrarne se med nami ne pojavijo več brez Informe Echo. Konec letošnje pomladi je Ministrstvo za okolje in prostor prevzelo vlogo povezovalca dialoga med Odborom za rešitev Save Dolinke, Društvom za varstvo okolja Bled in Savskimi elektrarnami, ki so odstopile od projekta popolne potopitve doline Save Dolinke. Predstavile so nam nov projekt delne potopitve. Sestanek je vodila predstavnica ministrstva, zapisnik sestanka pa je pisala kar delavka agencije za stike z javnostjo Savskih elektrarn – Informe Echo, kar je povsem nesprejemljivo.

Septembra letos je Gorenjski glas objavil novo številko Modrega sožitja. Ponovno je bil uporabljen že dobro znani prijem zakritja plačanega propagandnega sporočila v obliko novinarskega prispevka. Droben pokončni napis Informa Echo šele na tretji strani desno spodaj izdaja, da gre za plačan štiri strani obsegajoč plačan oglas nadvse spretno naslovljen kot Priloga Gorenjskega glasu.

Poglejmo še malo pobližje tokratno propagandno sporočilo. Prva stran je namenjena jubileju postavitve HE Završnica in izgradnji nove podobe Savskih elektrarn v javnosti. Kar dvakrat preberemo, da tehnični spomenik HE Završnica sodi v isto kategorijo kot velikani naše kulturne dediščine: Prešeren, Finžgar in Čop. Po besedah urednice, je njihov časopis namenjen spodbujanju razumevanja do projektov, usmerjenih v ohranjanje naravnih in kulturnih vrednot. Katere naravne in kulturne vrednote v dolini Save Dolinke so v teh šestih letih poskušali ohraniti? Smo mar res kaj prezrli? Na drugi strani časopisa nam namreč povedo, da se je civilna iniciativa v občini Bled organizirala »vsled nesporazumov«. Organizirali naj bi se torej zato, ker njihovih projektov nismo razumeli, in ne zato, ker so pripravili povsem nesprejemljive projekte.

Za boljšo štartno podlago v nadaljevanju strani poskrbi mnenje ministra za gospodarstvo, da so v Savskih elektrarnah pri pripravi novega projekta delne potopitve doline, ki je zahteval usklajevanje množice mnenj, uspeli. Čeprav minister v istem stavku doda, da bo o tem morala presoditi še stroka. In čeprav članek prej pove, da se civilna iniciativa s takim projektom ni strinjala.

Tretja stran oglasa prinese dva kratka pozitivna prispevka o tiskarskem muzeju in zavetišču za pse, ki s Savskimi elektrarnami nista nikakor povezana. Vendar pa bodo bralci v podzavesti novici o humanosti in skrbi za kulturno dediščino shranili povezani s Savskimi elektrarnami. Natančnost podatkov bo v spominu manj natančnih bralcev obledela, globlja pozitivna zveza in s tem prijemom pridobljen »javni ugled« pa utegneta ostati.

Kako torej razumeti napoved direktorja Savskih elektrarn »Pripravljeni smo na usklajevanje«? Dejstvo, da Savske elektrarne zdaj naenkrat lahko prožneje pristopijo k iskanju rešitev, je vsekakor razveseljivo. Vendar pa je v mojih očeh volk zaenkrat zamenjal samo dlako. O menjavi čudi me bo moral prepričati s čim drugim kot z Modrim sožitjem.

Brje, Natura 2000 in erozija

 

mag. Martina Kačičnik Jančar, univ. dipl. biol

 
Natura 2000 je evropski sistem posebnih varstvenih območij, namenjenih varovanju rastlinskih in živalskih vrst in njihovih življenjskih prostorov – habitatnih tipov. Merila, kako izbrati območja varovanja pa tudi pravila, kako jih varovati, natančno določa evropska zakonodaja. Za nekatere, “prednostne” vrste in habitatne tipe je določeno strožje varstvo.
 
Loeselova grezovka je tista vrsta, lehnjakotvorni izviri in povirna barja z reziko pa tista “prednostna” habitatna tipa, ki so širše območje Brja pripeljali na prvi, izključno strokovni seznam območij Natura 2000 v Sloveniji. To pomeni, da je bila dolina Save Dolinke pri Bledu uvrščena med evropsko naravno dediščino. Naravovarstvena stroka je dolino Save Dolinke med Piškovico in povirjem pri Višnarju opredelila kot enega najvrednejših delov slovenske narave.
 
V zaključni fazi priprave seznama posebnih varstvenih območij se je v stroko vmešala politika in Brje izbrisala s seznama. Razlog za to naj bi bila erozija rečnega brega, ki naj bi vsak čas odnesla Brje. Sava Dolinka že stoletja spreminja svoj tok v dolini zdaj proti levemu in nato spet proti desnemu bregu. V Franciscejskem katastru je bilo Brje otok, reka pa je tekla pod desnim pobočjem. Razlog, zakaj je bilo Brje izbrisano iz Nature 2000, je torej treba iskati drugje.
 
Evropski predpisi, ki urejajo varstvo območij Natura 2000 določajo, da je območje s prednostnimi habitatnimi tipi ali vrstami mogoče uničiti ali prizadeti le v primeru, ko gre za zdravje ali varnost ljudi ali za velike javne koristi. Vendar pa mora te velike javne koristi potrditi Evropska komisija. Potopitev doline Save Dolinke zaradi 0,3% letne proizvodnje elektrike seveda ne more biti nacionalni interes. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor, ki je obenem tudi ministrstvo za energijo, naknadno umaknilo Brje iz mreže območij Natura 2000. Povirji v Brju in Piškovici sta kljub temu ostali zavarovani z občinskim odlokom.
 
Dolina Save Dolinke ima številne potenciale. Elektroenergetski potencial je med vsemi najlažje merljiv, mogoče ga je izraziti v številkah, jasno je mogoče povedati, kdo bo imel od njega koristi. Ali bi koncesija Savskih elektrarn v višini 2% letnega proračuna občine Bled, ki bi jo dobili v zamenjavo za potopitev, res zadostovala za čist zrak, mir, sprehode, raftanje, ekoturistične možnosti, veliko območje neokrnjene divjine, mesojede mastnice, zavarovane brstične lilije, pribežališča divjadi, najbolje ohranjene lehnjakotvorne izvire, …
 
Zavzemam se ZA pravično in trajno rabo tistih potencialov Doline Dolinke, ki pripadajo in koristijo nam
vsem.
 

Brje, Natura 2000 in erozija

mag. Martina Kačičnik Jančar, univ.dipl. biol.

 

Natura 2000 je evropski sistem posebnih varstvenih območij namenjenih varovanju rastlinskih in živalskih vrst in njihovih življenjskih prostorov – habitatnih tipov. Merila, kako izbrati območja varovanja pa tudi pravila kako jih varovati, natančno določa evropska zakonodaja. Za nekatere, »prednostne« vrste in habitatne tipe je določeno strožje varstvo.

Loeselova grezovka, lehnjakotvorni izviri in povirna barja z reziko so tista vrsta in »prednostna« habitatna tipa, ki so širše območje Brja pripeljala na prvi, izključno strokovni seznam območij Natura 2000 v Sloveniji. To pomeni, da je bila dolina Save Dolinke pri Bledu uvrščena med evropsko naravno dediščino. Naravovarstvena stroka je dolino Save Dolinke med Piškovico in povirjem pri Višnarju opredelila kot enega najvrednejših delov slovenske narave.

V zaključni fazi priprave seznama posebnih varstvenih območij se je v stroko vmešala politika in Brje izbrisala iz seznama. Razlog za to naj bi bila erozija rečnega brega, ki naj bi vsak čas odnesla Brje. Sava Dolinka že stoletja spreminja svoj tok v dolini zdaj proti levemu in nato spet proti desnemu bregu. V Franciscejskem katastru je bilo Brje otok, reka pa je tekla pod desnim pobočjem. Razlog zakaj je bilo Brje izbrisano iz Nature 2000 je torej treba iskati drugje.

Evropski predpisi, ki urejajo varstvo območij Natura 2000 določajo, da je območje s prednostnimi habitatnimi tipi ali vrstami mogoče uničiti ali prizadeti le v primeru, ko gre za zdravje ali varnost ljudi ali za velike javne koristi. Vendar pa mora te velike javne koristi potrditi Evropska komisija. Potopitev doline Save Dolinke zaradi 0,3% letne proizvodnje elektrike seveda ne more biti nacionalni interes. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor, ki je obenem tudi ministrstvo za energijo, naknadno umaknilo Brje iz mreže območij Natura 2000. Povirji v Brjeh in Piškovici sta kljub temu ostali zavarovani z občinskim odlokom.

Dolina Save Dolinke ima številne potenciale. Elektroenergetski potencial je med vsemi najlažje merljiv, mogoče ga je izraziti v številkah, jasno je mogoče povedati, kdo bo imel od njega koristi. Ali bi koncesija Savskih elektrarn v višini 2% letnega proračuna občine Bled, ki bi jo dobili v zamenjavo za potopitev, res zadostovala za čist zrak, mir, sprehode, raftanje, ekoturistične možnosti, veliko območje neokrnjene divjine, mesojede mastnice, zavarovane brstične lilije, pribežališča divjadi, najbolje ohranjene lehnjakotvorne izvire, …

Zavzemam se ZA  pravično in trajno rabo tistih potencialov Doline Dolinke, ki pripadajo in koristijo nam vsem.

 

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv