Posts Tagged ‘maja vrtačnik’

Predstavitev projekta Naravovarstveni čuvaj-vodnik po Bledu

panorama_displayDruštvo za varstvo okolja Bled vabi v četrtek, 26.2.2015 ob 18h v knjižnico Bled na delavnico “Poznate naravne znamenitosti Bleda?”; in predstavitev projekta “Naravovarstveni čuvaj-vodnik po Bledu“.

Maja Vrtačnik in Miha Žvan bosta predstavila poznane in manj poznane blejske naravne znamenitosti, od potokov, mokrišč, območij Nature 2000 in drugih lepih točk Blejskega kota, ki jih morda ne poznate. Seznanili vas bomo z načrtovanimi aktivnostmi našega naprednega projekta, v katerem boste lahko sodelovali tudi vi. Projekt je namenjen izobrazbi vodnikov po naših naravnih znamenitostih, ki bodo hkrati tudi spremljali stanje zaščitenih območij. Projekt finančno podpira Ministrstvo za okolje in prostor RS. Vabljeni vsi, ki bi radi vodili manjše skupine po naši naravi in zraven tudi kaj zaslužili. 

Več o naših znamenitostih in o projektu se bomo pogovorili v četrtek, 26. 2. 2015 ob 18h v knjižnici Bled 

več o projektu: TUKAJ

Izlet v Švico

 

Društvo za varstvo okolja Bled in Alpetour organizirata izlet -

BISERI ŠVICE

27. – 30. junij 2013
 
Spoštovani popotniki!
 
Prišel je čas, da izpolnimo obljubo, se odpravimo na pot in si ogledamo nekaj biserov Švice.
 
1. in 2. dan:
 
Od doma se bomo odpravili ob 27.6. ob 23.00 uri iz avtobusne postaje Bled, 23.15 iz Radovljice, ostalo po dogovoru. Noč bomo  izkoristili za nabiranje moči in vožnjo preko severne Italije proti Švici. Zjutraj se bomo predramili v Luganu. Stari del mesta z izrazito italijansko zasnovo in čudovito jezero sta preveč romantična, da se tu ne bi ustavili in se sprehodili po trgih nad katerimi se kitijo pročelja bogatih meščanskih hiš….
 
 
Vožnjo bomo nadaljevali v smeri proti mestu Bellinzone, ki je pod UNESCOVO zaščito. Kmalu nas bodo pričakali prvi resni vzponi, kjer bosta naša voznika na preizkušnji. Prevozili bomo tri gorske prelaze, ki presegajo 2.000 m nadmorske višine. Prvi med njimi bo prelaz St. Gotthard, ki je skozi zgodovino predstavljal pomembno strateško in vojaško točko. Seveda se bomo vsaj za kratek čas ustavili in naužili novih vtisov.
 
 
Nadaljevali bomo proti prelazu Furka, kjer bomo naredili postanek saj nas tam čakajo ledeniške jame in izvir reke Rone.  Navdušeni bomo nadaljevali proti prelazu Grimsel in nato v mesto Interlaken, ki je eno od najodličnejših središč švicarskega turizma in izhodiščni kraj za vzpon z znamenito zobato železnico Jungfraujoch. Sprehodili se bomo po mestnem jedru, ki vse leto diha s turizmom. Mesto je ujeto med dve alpski očesi, saj ga na enem delu omejuje jezero Thun na drugem pa jezero Brienz. Tu nas čakata večerja in prenočevanje. Seveda bo na voljo tudi nekaj prostega časa za samostojna ali skupna raziskovanja (če bo čas dopuščal, možnost vzpona na hrib Harder Kulm severno od Interlakna – ob doplačilu).
 
Prijave še vedno sprejema Maja Vrtačnik, maja.vrtacnik@gmail.com, 041-653-479
 

2013_03_28_Maja pri Majih

 

Društvo za varstvo okolja vabi na predavanje v četrtek, 28.marca ob 18h v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu

Maja pri Majih in z z Maji na začetku petega sonca

 
prof.biologije Maja Vrtačnik
 
Obdobja sveta se izmenjujejo v kolesju časa, ki ga prikazuje eden najbolj kompleksnih koledarjev kar
jih poznamo – koledar ljudstva Majev.
 
Začenja se peti krog razvoja, ki naj bi človeštvu prinesel dokončno modrost.
 
Na popotovanjih odkrivam izgubljene civilizacije in znanje, ki ga je človeštvo že imelo. Iščem recept,
kako preživeti na modrem planetu, kjer sonce in voda že miljone let oblikujeta cikle življenja, ki se
rodi, razcveti, izgine in se ponovno rodi v drugačni obliki.
 

Socotra, otok blaženosti

 
26. januarja 2012 ob 18h v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu
 

Socotra-otok blaženosti

Socotra je eden najbolj izoliranih otokov na Zemlji. Je zadnji direktni ostanek prakontinenta Gondwane. Šest milijonov let osamljenosti in ločenosti od ostalih delov sveta je omogočilo svojevrsten razvoj življenja.
 
Starodavne poti kadila, mire in aloje so vodile s Socotre v Egipt in v Jeruzalem in od tam v Evropo. Zmajeva kri je bila vso zgodovino eden najbolj skrivnostnih proizvodov otoka.
 
Unesco je Socotro leta 2008 uvrstil na sam vrh seznama svetovne naravne dediščine in proglasil za biosferni rezervat človeštva.
 
Že samo življenje je avantura, odločitev poiskati blaženost, pa pomeni izziv avanturam življenja.
 
Svoje iskanje in doživetja bosta predstavili Nataša Šmid in Maja Vrtačnik
 
 
povezave:
 
 
 
 
 

 

Naše Brje v prihodnosti

Društvo za varstvo okolja Bled
Vabi na

predavanje:

Naše Brje v prihodnosti

Mag. Martina Kačičnik Jančar, Maja Vrtačnik in Miha Žvan vam bodo predstavili naša prizadevanja za trajnostno ohranjanje Brja, možnosti ureditve in vzdrževanja tega izjemnega naravnega območja in možnosti za spoznavanje teh lepot 
Predavanje bo obogateno z mnogimi slikami.
Predavanje bo v petek, 25.januarja 2008 v Knjižnici Bled s pričetkom ob 17h. Vstopnine ni.

VABLJENI!

Varovanje narave je nuja in ne fanatizem

Maja Vrtačnik, Boris Marinkovič

Veliki ekosistemi ustvarjajo klimatske razmere in življenjske pogoje na Zemlji. Človek s svojim delovanjem ruši naravno ravnovesje, ki ga je nemogoče ponovno vzpostaviti. Posledice poseganja v naravo so nepredvidljive in nepredstavljive. Najpomembnejši argumenti za čimbolj obsežno varovanje narave so:

priznanje vrednosti narave, etične obveznosti do vseh živih bitij in ohranjanje narave za bodoče generacije, zagotavljanje pogojev za obstoj človeštva,ohranjanje biološke raznovrstnosti, omogočanje doživetij v naravi, aktivnosti v prostem času, ki povečajo veselje do življenja, krepijo duševno in telesno zdravje, ter povečajo delovno zmogljivost. 
 
Z vstopom v EU smo dolžni upoštevati tudi določbe varovanja narave:
 
Konvencija o biološki raznovrstnosti – cilji so ohranjanje biološke raznovrstnosti in trajnostna uporaba njenih sestavnih delov ter poštena in pravična delitev koristi od uporabe genskih virov skupaj z ustreznim dostopom do njih in primernim dostopom ustreznih tehnologij ob upoštevanju vseh pravic do teh virov in tehnologij ter s
primernim financiranjem.
 
 
Ramsarska konvencija – države podpisnice so se zavezale, da bodo:
 
uvrščale mokrišča na seznam mokrišč mednarodnega pomena in ohranjala ter vzdrževala njihovo ekološko ravnovesje;
 
vključevale ohranitev mokrišč v nacionalne razvojne programe in načrtovale celostno upravljanje povodij ob spoštovanju načela trajnostne rabe;
 
podpirale razvojno politiko ohranjanja mokrišč na svojem ozemlju z razglašanjem zavarovanih območij in podpirale strokovno usposabljanje raziskovalcev in upravljavcev mokrišč;
 
sodelovale z drugimi pogodbenicami na področju mejnih mokrišč in hidroloških sistemov ter v skupnih razvojnih projektih na mokriščih.
 
 
Bernska konvencija – glavni cilj je ohranitev prostoživečega evropskega živalstva in rastlinstva ter njunih naravnih življenjskih prostorov.
 
 
Alpska konvencija – glavni cilj je ohranitev Alp kot življenjskega prostora za človeštvo, živalstvo in rastlinstvo.
 
 
Evropska diploma – Svet Evrope jo podeljuje pomembnim evropskim zavarovanim območjem s primernim upravljanjem za pet let, po preverjanju stanja pa se njena veljavnost lahko podaljša (npr. Triglavski narodni park). 
 
Smernice za realizacijo teh konvencij določa vsaka država za sebe in jih uskladi z evropskimi. Smernice za realizacijo so: zaščita ptic (zaščita ptic in njihovega življenjskega prostora), favna – flora – habitat ( FFH) (zaščita prostoživečega živalstva in rastlinstva in ogroženih življenjskih prostorov).
 
Predstavitev načina varovanja narave in nadzora naravnih spomenikov ter zavarovanih in zaščitenih območjih v Visokih Turah bo v novembru 2006 na Bledu.
 
Vabljeni!
 

 

Zaskrbljujoča inventura vasi Grad in njene prostorsko okoljske prihodnosti

 

V imenu Uličnega odbora: Štefan Prskalo, Maja Vrtačnik, Miloš Ažman

Uvodoma želimo opozoriti na dejstvo, da so vasi Grad, Zagorice, Želeče, Mlino z Zazerjem, Rečica in druge, kasneje poimenovane kot Bled obstajale že pred letom 1004 in da prav tako tudi Slovenija ni vstopila v Evropo šele leta 2004.

Prebivalcem Bleda so stoletja vladali tuji oblastniki, pestile so ga vojne, epidemije, potresi, požari in vendar se je obdržal in na ta način ohranil slovenski narod v tem prostoru. Tudi v blejski zgodovini se je neštetokrat izkazalo, da so se nosilcem plemiških naslovov izpodmaknila tla pod nogami, preprost delovni človek pa se je kljub naštetim težavam ohranil na koščku zemlje, ki jo je pri delu napajal s svojim znojem. 

Zaradi arogance lokalnih oblastnikov smo danes še posebej zaskrbljeni, kaj od tega, kar smo prejeli od naših dedov, bomo lahko zapustili svojim vnukom.

Prebivalci grajskega jedra ugotavljamo, da smo v obdobju nove občinske oblasti pridobili le drobtine z županove mize, pa še te je zelo težko realizirati. Še manj od občinske uprave. Predzadnja seja občinskega sveta je javnosti pri sprejemanju Odloka o varnosti v prometu (zaprto območje) pokazala vso »strokovnost« nekaterih služb občinske uprave in odnos posameznih svetnikov do reševanja temeljne pravice občanov do uporabe in uživanja svoje lastnine.

Samo argumentaciji predlagatelja in sopodpisnikov amandmaja (ki iz Odloka črta uvedbo posebnih dovolilnic za stanovalce zaprtega območja) ter trezni utemeljitvi g. Novaka (da bodo morali pacienti Diagnostičnega centra Bled najprej po rumene kartone na občino, če bodo želeli vstopiti v zaprto območje) se lahko zahvalimo, da nam ne bo treba živeti v getu. Gospod župan se je komentarja vzdržal, gospod direktor občinske uprave pa je v poslovniku »preverjal« upravičenost predloga amandmaja, sprejetega na seji. Do prihodnjih volitev si bomo dobro zapomnili tudi gospoda svetnika, sicer častnega občana Bleda, ki je edini glasoval proti amandmaju, predvsem pa njegovo res zanimivo utemeljitev take odločitve.

Občane in javnost smo v imenu ustanovnih članov Uličnega odbora Grajske in Riklijeve ceste ter ceste Pod skalo pooblaščeni obvestiti, da smo 15.09.05 ustanovili politično neodvisen ulični odbor, ki bo povezoval vse zainteresirane prebivalce pri uresničevanju osnovnih pravic tega dela Bleda.

Na sestanku smo sprejeli sledeče sklepe:
1. Uredijo naj se odnosi med koncesionarjem za plinsko napeljavo in občinsko upravo in nadaljuje z deli, ki so se ustavila na Riklijevi cesti. Nujno je potrebno urediti vodovodno in komunalno infrastrukturo. Luknje v asfaltu so bile zakrpane šele po intervenciji občana zaradi padcev pešcev.

2. Prepreči naj se parkiranje na pločnikih in zelenih površinah na območju zgoraj navedenih treh cest. Zagotoviti je potrebno spoštovanje postavljenih prometnih znakov.

3. V parkovne površine Zdraviliškega parka ni dopustno posegati po sklepu občinskega sveta na 29. seji maja 2002.

4. Zahtevamo takojšnjo ureditev izvira pri hotelu Jelovica (samovoljno speljanega v kanalizacijo!), da bo studenec ponovno napolnil svojo dosedanjo strugo v parku.

5. Postavljamo vprašanje, kdaj bodo izvršena osnovna ureditvena dela na navedenih treh ulicah oz. cestah. Le te spadajo med najbolj obiskane dele Bleda, zato je nujna čimprejšnja ureditev razsvetljave, vseh odtokov meteorne vode in stopnišča na Riklijevo. 

6. Župana sprašujemo, kdo je v nasprotju s sklepi sodišča v Radovljici odobril parcelizacijo Zdraviliškega parka in javne poti Pod skalo. 

7. Kdo je predlagal prodajo javnih površin ceste 

8. Kdo je odobril širitev ceste Pod skalo za dvosmerni promet (izdano je bilo soglasje).

9. Kdaj se bo uredila cesta Pod skalo v skladu s sklepi zgoraj navedene seje občinskega sveta in upoštevali sklepi, sprejeti na sestankih med županom in prizadetimi občani (maj 03, februar 04, junij 04, september 04).

10. Pričakujemo tudi odgovor odvetniški pisarni in ne nazadnje revizijo odlokov: prostorsko ureditveni pogoji za središče Bleda (Ur.l. RS 90/98) in njegovih 4 (štirih) sprememb. Nekatere njegove spremembe niti niso bile usklajene z državnimi odloki (MOPE, Ur.l. RS, št. 11/99).
Sodoben urbani razvoj upošteva načelo, da se, če je le možno vzdržimo posegov v naravno in kulturno dediščino ali pa prilagodimo gradnjo lokacijsko in tehnološko tako, da bo poseg čim manj moteč. Tudi v Sloveniji se vse bolj zavedamo, da je potreben zavesten premislek pred samo gradnjo. 

Očitno je, da se posamezne urbane in krajinske strukture obnavljajo in razvijajo v uspešne centre, druge pa zastajajo, kot da razvojni tokovi tečejo mimo njih. Spet tretje pa propadajo zaradi brutalnega pritiska finančnih centrov, ki iz prostora črpajo kratkotrajne dobičke, ki se prelivajo kdove kam. Kam bi pri tem uvrstili Bled?

Zavedamo se, da je ozaveščeno upravljanje prostora zelo zahtevno in odgovorno delo, še posebej pa težavno za tiste, ki jim je prva skrb osebni profit in politična promocija. Vse javno leporečje ne odvezuje odgovornosti tistih, ki objektivno omogočajo zlorabe prostora v pridobitne namene. 

Naše mnenje je zelo podobno mnenjem številnih prebivalcev Bleda, slovenske strokovne in laične javnosti ter tudi tujih obiskovalcev (pridobljeno iz raznih anket) in sicer:

1. Največjo nevarnost Bledu in okolici predstavlja »trdi« in masovni turizem v povezavi s povečanjem že obstoječih kubusov in gradnjo novih v neposredni bližini jezera in pojezerja.

2. Prepogosto se izvaja prekrivanje namembnosti prostora z različnimi dejavnostmi na elitnih lokacijah, brez preverjene realne strategije turističnega razvoja in brez dolgoročne prostorske in okoljske strategije. Prav tako ni izdelane vizije umeščanja vaških jeder v celovito krajinsko podobo ambienta Bleda.

3. Skrb zbuja neurejena prometna infrastruktura, zelene površine, vodotoki in odnos oblasti do naravne in kulturne dediščine.

4. Nepripravljenost na sodelovanje s prebivalstvom in soočanje argumentov pri urejanju javnih zadev je postala že pregovorna.
 

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv