Posts Tagged ‘lista za ljudi in prostor’

  • Stran 2 od 2
  • <
  • 1
  • 2

Uvodnik Zavest 4

 

Ana Marija Kovač in Lista za ljudi in prostor

 
Spoštovane občanke in občani
 
O Bledu, stanju prostora in okolja, razvoju gospodarstva in drugih načrtih se veliko govori, še posebej pred volitvami. Obljube letijo visoko, ko pa se iztečejo mandati, lahko vidimo, ne samo, da je bilo malo narejenega, temveč kako najbolj visokoleteči načrti lahko nizko padejo. O obvoznicah se razpravlja že več desetletij, skoraj vse ostale ceste pa so prav sedaj neusmiljeno prekopane ter nazaj neugledno zakrpane. Veliki projekt kanalizacije, čeprav gre za infrastrukturo, torej nevidno strukturo, pušča Bledu vidno sled, ki turističnemu kraju ni v čast. Slabo definirana pogodba grozi, da bodo pri tem projektu nizkih gradenj visoke predvsem cene.
 
Gospodarstvo naj bi bilo paradni konj razvoja, vendar so tisti svetniki, ki so se nanj najbolj sklicevali, izglasovali spremembo namembnosti edine večje blejske industrijske cone, ki leži ob robu naselja in ne moti ne kraja ne turističnega utripa. Sprememba namembnosti strokovno izbrane, politično utrjene in delujoče cone je dvojni udarec za Bled, saj zapira prostor za gospodarski razvoj, z možnostjo apartmajev pa hkrati ruši tudi blejsko turistično gospodarstvo. Apartmaji so po načelih trajnostnega razvoja (Agenda 21) ena od najslabših oblik turistične ponudbe, ker slabo vplivajo na hotelsko in ostalo ponudbo sob v turističnem kraju. Kakšno ceno bomo plačevali, ker je posamični, parcialni, da ne rečemo špekulantski interes prevladal nad javnim. Vezenine bi lahko preživljale več kot sto blejskih družin. Tovarna čipk v dobi čipov, kulturnega turizma in prepoznavanja tradicije, bi lahko postala znana blagovna znamka, ki bi širila glas svetovno znanega turističnega središča in tržila veščino slovenskega izročila. Tako pa so se Vezenine, ki so najtrši čas težke industrializacije preživele, v mehkejši dobi vezij in drugačnega vezenja izgubile v meglicah »pri(h)vatizacije«.
 
Na zaščitenem območju zgodovinskega jedra Zagoric, v strogem središču Bleda, je zrasel apartmajski kompleks, ki ni ogrozil samo javnega interesa, temveč si je skoraj prisvojil javno pot. Malo je manjkalo, da bi v tem mandatu svetniki izglasovali tudi potopitev Brja, doline Save Dolinke med Vrbo in Bledom. Absurd bi bil težko večji, industrializirane Jesenice se z evropskimi sredstvi in programi počasi prenavljajo v naselje XXI. stoletja, turistično območje z naravnim spomenikom, pa bi zalile strupene odplake industrijskega bazena iz XX. stoletja. Prebivalci Bleda z močno podporo strokovnjakov Odbora za rešitev Save Dolinke, Liste za ljudi in prostor, Društva za varstvo okolja in širše slovenske javnosti smo dokazali, da je mogoče ne samo nekaj storiti temveč celo tak tok obrniti. To pomlad smo pripravili tudi sodobno strokovno rešitev, ki upošteva sanacijo in prenovo obstoječe elektrarne, ter omogoča ohranitev obeh zavarovanih dolin Brja in Piškovicce.
 
Gradovi v oblakih, ki se gradijo pred volitvami, se sproti razblinjajo, pravi grad, ki trdno stoji na skali že več kot tisoč let, pa kljub trumam turistov ni prenovljen, ponudba in vsebine na njem so slabo usklajene, o razstavi, ki je bila pripravljena že pred dobrim desetletjem in ki naj bi povezala vse, tudi spregledane vrednote blejske krajine, pa ni niti sledu.
 
Kampanjsko vodeni veliki projekti so doslej prinesli Bledu več škode kot koristi. Gradnje ob svetovnem prvenstvo v veslanju v osemdesetih letih so do neprepoznavnosti poškodovalo Betinsko sotesko, za šahovskim prvenstvom je namesto velemojstrskih potez ostala velika luknja v občinskem proračunu.
 
Zavedamo se problemov, ki jih ne smemo več spregledovati , če hočemo , da bo razvoj Bleda res krenil v drugo smer. Provizije vladajo, samo kjer ni vizije. Mi pa vizijo trajnostnega razvoja Bleda z okolico imamo. Vemo kako odpreti možnosti in podpreti zmožnosti ter vzpodbuditi ustvarjalnost prebivalcev, poznamo prostorske rešitve nastalih problemov, vemo, kako sanirati dolg, pridobiti evropska sredstva in spodbuditi nov gospodarski, socialni in kulturni polet. Dogovorjeni smo z ministrom za okolje in prostor, da skupaj z najboljšimi slovenskimi strokovnjaki pripravimo arhitekturno in urbanistično delavnico, s katero bi nova strategija prostorskega razvoja lahko postala zgleden prostorski dokument tudi za druge občine.
 
Čas je, da Bled z “okolšno” spet postane zgled prostorskega, gospodarskega, kulturnega in turističnega razvoja. Cilj vidimo in pot poznamo, prehodimo jo skupaj …
 
Delajmo po vesti v jasni zavesti.
 
 
Ana Marija Kovač in Lista za ljudi in prostor

Sodelujmo pri oblikovanju občinske razvojne in prostorske strategije

Ana Marija Kovač, svetnica liste Za ljudi in prostor

Občina Bled pripravlja za sprejem dva ključna dokumenta – razvojno in prostorsko strategijo, ki bi nam morala omogočiti zdrav in trajnosten razvoj, zato je pomembno, da se aktivno in pozorno vključimo v oblikovanje obeh dokumentov. Pomembno je, da pri tem v čim večjem številu sodelujejo vse organizacije in vsa civilna družba, organizirana po krajevnih skupnostih, društvih ali drugače. Občina naj ne objavi le nujnega obvestila, ki zadosti le postopku, ampak naj vse prebivalce večkrat in na različne načine povabi k sodelovanju. Zakaj je nekaterim v občinski strukturi to tako težko doumeti in izvajati, saj smo vendar vedno znova priče stiskam, ki izhajajo iz delovanja, ki teh principov ne upošteva?

Po zakonu so občine dolžne skrbeti za načrtovanje prostora. Na nivoju lokalnih skupnosti je pri načrtovanju potrebno nameniti povezovanju različnih interesov skupnosti kar največ posluha, saj edino tako povezovanje lahko pozitivno vpliva na prostor in ljudi v njem.

Potrebno je bolj pozorno, bolj prizadevno in bolj odprto predstavljanje in usklajevanje prostorskih dokumentov, saj mora javnost razvojne načrte razumeti in tudi sooblikovati, šele potem jih lahko sprejme za svoje.

Zasebno financiranje izdelave občinskih prostorskih aktov je dopustno le, kadar to izboljša tudi javno dobro. Načrtovalci morajo z uporabniki prebivalci vzpostaviti kar najbolj konstruktivne odnose. Vedno bolj ozaveščena javnost se mora kot aktivni partner vključevati v soodločanje o prostorskih zadevah. Glavni porabniki prostora so ljudje, ki tu živijo, zato jim je potrebno nameniti dovolj vplivno vlogo pri celovitem načrtovanju prostora.

Ljudje in prostor, v katerem živijo, predstavljajo najgloblje povezano vrednoto. Tukaj živimo od mnogih dejavnosti, v prostoru se prepletajo različne proizvodne dejavnosti, turizem, kmetijstvo in gozdarstvo, pa tudi izobraževanje in kultura. Jasno je, da tukaj živimo ljudje z različnimi interesi, vsi pa smo usodno vezani na jezero in na neokrnjeno naravo.

Proizvodna dejavnost lahko črpa iz okolja samo na način, ki ni v nasprotju z vitalnimi interesi kraja. Proizvodnja naj se s svojim delovanjem čim bolj skladno in ekološko neoporečno vključi v okolje. To je najmanj, kar lahko storimo za človeka in okolje danes, ko se skoraj vsakodnevno srečujemo z ekološkimi težavami oziroma kar katastrofami.

Hoteli na primer ne morejo živeti le za svoj ozek interes, pač pa morajo prisluhniti tudi interesom kraja. V nasprotnem škodijo kraju in s tem dolgoročno tudi sebi. Prostorska strategija Save, za primer, ki predvideva pozidavo zelenih planot okoli jezera, je za dolgoročno turistično go-spodarjenje na najvišjem nivoju nevarna in nesprejemljiva.

Enako velja za kmetije. Če kmetje ne vidijo interesa v turizmu (kot npr. ekološka pridelava hrane, ki zalaga vse hotele, lahko predstavlja najvišjo kategorijo ponudbe), če ne morejo sodelovati v njem in imeti od njega tudi korist, potem seveda ne morejo spoštovati in razumeti interesov hotelirjev.

Tudi šolstvo, tako mednarodna Poslovna šola Bled kot tudi Višja šola za turizem morata najti svojo partnersko vlogo v prostoru. V verigi sobivanja morata v skladu s svojim izobraževalnim poslan-stvom prispevati h kakovostnemu razvoju kraja.

Zavedam se, da je težko poenotiti poglede, vendar je potrebno odpreti in poglobiti sporazumevanje med vsemi, ki imajo interes v tem prostoru. Če bo dovolj zmožnosti vživljanja v potrebe in razmi-šljanja drugega, če bo dovolj razumevanja za prostor in ljudi v njem, potem imamo možnost takega razvoja, ki bo prijazen za vse in bo puščal enake ali celo boljše možnosti tudi prihodnjim generacijam.

V občinskem svetu se seveda odvija politika, gre za interese skupin ali posameznikov, ki imajo pravico do soodločanja. Premalo pa je upoštevano javno dobro, ki je namenjeno vsem občanom. Vse preveč je občinska politika pisana na kožo investitorjem, ki prihajajo k nam.

Ali smo kot skupnost določili pogoje, pod katerimi smo pripravljeni sprejeti vprašljive darove tistih, ki prihajajo s svojimi interesi? Kaj pričakujemo, kakšen je interes kraja, kako ga bomo uveljavili in do katere mere smemo popuščati pri pogajanjih?

Vstopili smo v veliko skupnost, ki nam odpira meje Evrope. Ali se zavedamo prednosti, ki jih imamo v primerjavi z okoljsko močno razvrednoteno Evropo? Nekatera naša podjetja so to že dojela. Ali bodo dojela tudi dolgoročne potrebe kraja, v katerem živimo? Povedati jim moramo, da bodo dobrodošla in uspešna le, če nas bodo razumela. Tega do sedaj nismo čutili, ker nismo mi postavljali pogojev, pač pa so jih oni nam. Se vam zdi to prav?

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv