Posts Tagged ‘Liparis loeselii’
Leaflet on the natural values of the River Sava Dolinka Valley
Committee for saving the Sava Dolinka River
Just above its confluence with the river Sava Bohinjka, the river Sava Dolinka had excavated a valley in a moraine of Bohinj glacier, closed from both sides. Still today there is neither a highway nor a railway leading through it. A vigorous and torrential river had separated a slightly undulated landscape of Bled from a flat land beneath the Stol mountain. A separation is just an appearance, as the river created and deepened, running through a lake sediment and glacier alluvium, the new relationships. Things which are elsewhere hidden under the surface, here become visible again. In a long period of time and space the river created a valley, which restores the echo of the river's name: Sava Dolinka. A dull buzz from the valley leads to the river and guides deeper beyond the traps of civilization into the earthly layers to become one with the nature itself.



Loeselova grezovka
(Liparis loeselii (L.) L.C.Rich.)
Grezovko uvrščamo med kukavičevke ali Orchidaceae, ki jih kot njihove večje iz cvetličarn poznane sorodnike radi imenujemo kar orhideje. Je majhna, do 20 cm visoka in med ostalim barjanskim rastjem težko opazna rastlina. Poleg luskastih listov pri dnu stebla požene še dva bleščeča suličasta zelena lista. Cveti od maja do julija. Na trikotnem steblu se odpre do deset rumeno zelenih cvetov. Suho steb-lo z vretenastimi trirobimi plodovi se lahko ohrani do naslednjega cvetenja. Iz gomolja v zemlji izraščajo kratke nerazvejane korenine. Grezovka uspeva le v posebnih rastiščnih razmerah nekaterih močvirij in prehodnih barij.
V Sloveniji je malo ustreznih biotopov, kjer bi grezovka lahko rasla. Nahajališč, kjer je bila v zadnjih letih tudi najdena, pa je pri nas manj kot dvajset. Karta prikazuje razporeditev nahajališč. Nahajališča označena z nepolnim krogcem lahko smatramo za izumrla.
Na Gorenjskem raste grezovka v Brju, pod Bregom, pri Podhomu in na Rečici. Leta 2000 je bilo na rastiščih v Brju in pod Bregom najdenih po dvanajst primerkov. Dvanajst rastlin na enem rastišču je veliko. Obenem nam ta številka pove tudi, kako zelo zelo ogrožena in redka je ta rastlinska vrsta. Na Rečici je bil zadnjič leta 1998 najden en sam primerek, tudi pri Podhomu se vrsta pojavlja le s posameznimi rastlinami.
Loeselova grezovka je kvalifikacijska vrsta v evropskem omrežju Natura 2000. To pomeni, da je v interesu Evropske skupnosti, da zanjo določimo posebna varstvena območja. Kot posebno varstveno območje »Barje pri Zasipu – Brje« sta bili opredeljeni, pa kasneje iz političnih razlogov izbrisani, tudi rastišči v Brju in pod Bregom.
Rezika in Loeselova grezovka sta uvrščeni v Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. To je seznam 342 v Sloveniji najbolj ogroženih rastlinskih vrst. Predstavljajo kar 12% naše flore.
Vrste so glede na stopnjo ogroženosti v Rdečem seznamu razvrščene v naslednje kategorije:
Ex (Extinct) – izumrla vrsta
Ex? – domnevno izumrla vrsta
E (Endangered) – prizadeta vrsta
V to skupino sodi 34 najbolj ogroženih vrst. Njihova številčnost upada. Obstaja nevarnost, da bodo izumrle, če se bodo vzroki ogrožanja nadaljevali.
V (Vulnerable) – ranljiva vrsta
Ranljive vrste so sestavni del biotopov, katerih ekološko ravnotežje je občutljivo
že na manjše človekove vplive. Z nepri-mernim poseganjem v biotop lahko te rastline posredno uničimo.
R (Rare) – redka vrsta
Rastline, ki niso neposredno ogrožene, njihovo pojavljanje pa je zanesljivo v največ petih kvadrantih srednjeevropskega florističnega kartiranja (velikost kvadranta je 5,8 x 5,6km; v Sloveniji je 613 kvadrantov) sodijo v skupino redkih vrst.
Viri in karte:
- Čušin, B. et.all; 2003: Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000, rastline, Biol. inštitut ZRC SAZU
- Martinčič, A. & Sušnik, F.; 1984: Mala flora Slovenije.
- Wraber, T. & Skoberne, P.;1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije. – Varstvo narave 14-15
Viri ilustracij:
- Dostal, J.; 1989: Nova kvetena ČSSR
- Krejča, J. & L.Šomšak; 1988: Rastlinski svet Evrope
Pripravila Martina Kačičnik Jančar, 1997, 2004
Rastlinstvo in živalstvo Brja
Brje
Odsek Save Dolinke med Piškotarjevim in Blejskim mostom je eden najdaljših neokrnjenih odsekov reke Save. Na območju predvidenem za potopitev je reka uvrščena v 1.-2. razred (Kategorizacija voda – pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, Uprava za varstvo narave, 1996). V ta razred se uvrščajovodotoki, ki so na obravnavanem odseku popolnoma naravni, vendar so na gorvodnem odseku ali povirjih zaznani posegi, ki vplivajo tako na morfologijo kot na spremenjene razmere oziroma spreminjanje biotopa na obravnavanem odseku.
Sava Dolinka od Most do Blejskega mostu teče po izjemni dolini, ki je nastala kot posledica obledeniškega in poledeniškega vrezovanja čez čelno moreno Bohinjskega ledenika. To je edina tako nastala rečna dolina v Sloveniji.
Lehnjakotvornih izvirov na Gorenjskem ni veliko. Poseben tip lehnjakotvornih izvirov iz morenskega gradiva pa je v Sloveniji poznan samo iz Blejskega kota. Zaradi posebnih sedimentov ima voda veliko vsebnost kalcijevega karbonata, ki se izloča v obliki lehnjaka takoj na izviru. Nastajajo več deset metrov dolga in zelo slikovita pramenasta slapišča. Zaradi različnih posegov v naravo so lehnjakotvorni izviri ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom še zadnji dobro ohranjeni lehnjakotvorni izviri v okolici Bleda in na Gorenjskem.
V Brjih in na levem bregu Save Dolinke sta nahajališči loeselove grezovke (Liparis loeselii), ki bi bili s posegom popolnoma uničeni. Loeselova grezovka ima v Sloveniji samo devet nahajališč. Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije(Wraber T., P. Skoberne, 1989) jo uvršča v kategorijo prizadetih vrst (E – endangered). V to skupino sodijo najbolj ogrožene vrste. Njihova številčnost upada in ob nadaljevanju vzrokov ogroženosti lahko izumrejo. Tudi po novih bolj natančno definiranih kategorijah ogroženosti rastlinskih in živalskih vrst IUCN (1994) sodi loeselova grezovka v skupino prizadetih taksonov (EN – endangered). To pomeni, da ogroženost vrste ni skrajna, vendar izumrtje glede na opisane kriterije (Č – populacija šteje manj kot 250 zrelih osebkov) grozi v bližnji prihodnosti.
Loeselova grezovka je ogrožena tudi v evropskem merilu. Uvrščena je v Dodatek I – strogo zavarovane rastlinske vrste, Bernske konvencije o ohranjanju evropskih prosto živečih rastlin in živali ter njihovih naravnih habitatov. Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore uvršča loeselovo grezovko v Dodatek II, ki našteva vrste, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij (SAC – special areas of conservation).
Rezika (Cladium mariscus) raste v obeh zavarovanih povirjih, v Brjih in pri Piškovici. V Sloveniji ima okrog 17 rastišč. Rastišče v Brjih je eno največjih. V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije je opredeljena kot ranljiva vrsta (V – vulnerable). To pomeni vrsto, ki je sestavni del biotopov, ki so občutljivi že na manjše človekove vplive. Z neprimernim posegom v biotop lahko uničimo tudi te rastline.
Mineralna barja z reziko in vrstami zveze Caricion davaliane uvršča Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore v Dodatek I. Tu so našteti habitatni tipi, ki jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij. Mineralna barja z reziko so opredeljena kot varstveno prioritetni habitatni tip, vendar bi bila ob zgraditvi kompenzacijskega bazena popolnoma uničena.
Celovitega kartiranja habitatnih tipov ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni, vendar pa lahko v tem območju hitro prepoznamo še naslednje habitatne tipe, ki jih Direktiva EU 92/43/EEC za ohranitev naravnih habitatov ter prostoživeče favne in flore uvršča v Dodatek I in jih je potrebno ohranjati z opredeljevanjem posebnih varstvenih območij:
3140 Trde oligo – mezotrofne vode z bentoško vegetacijo Chara spp.
3240 Alpske reke z obrežno vegetacijo z Salix eleagnos
6210 Polnaravni suhi travniki in grmišča na apnenčasti podlagi (Festuco – Brometalia)
7220* Lehnjakotvorni izviri
* varstveno prioritetni habitatni tip.
V Brjih je nahajališče zavarovane brstične lilije (Lilium bulbiferum), ki jo je po Odloku o zavarovanju redkih ali ogroženih rastlinskih vrst (Ur. l. SRS 1976/15)prepovedano kakorkoli uničevati.
Na bregovih Save Dolinke med Piškotarjevim mostom in sotočjem s Savo Bohinjko je razširjena združba rdečega bora in glot (Brachypodio-Pinetum sylvestris), ki v Sloveniji v takem obsegu ne raste nikjer drugje(Zupančič M. 1998).
Gozdnogospodarski načrti enote Bled za desetletja 1970-1980, 1981-1990, 1991-2000 gozdove tega območja zaradi njihove varovalne, hidrološke, klimatske, rekreacijske, estetske funkcije in funkcije varovanja naravne dediščine opredeljujejo kot gozdove posebnega pomena, imenovane tudi Zeleni pas Bleda. Gre za gozd kot izrazito mnogonamensko naravno dobrino s pomembnimi okoljetvornimi in sociološkimi ter ne le lesnoproizvodnimi funkcijami in kot takega ga je potrebno tudi varovati.
Na prostoru načrtovanega kompenzacijskega bazena je bilo opaženih 33 vrst, ki so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst v Sloveniji (Varstvo narave 1992/17) ali pa so zavarovane zUredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Ur. l. RS 1993/57).
Vendar pa vrednost narave ob Savi Dolinki med Vrbo in Bledom ni le v redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrstah ter združbah. Dolina ima zaradi izjemnosti, tipičnosti, kompleksnosti, raznolikosti in ohranjenosti izredno vrednost kot celota, saj se varovanje narave vse bolj premika od varovanja vrst k varovanju višjih ekoloških enot, krajin in procesov v njih. Izravnalni bazen bi uničil vse naštete kvalitete območja. Nadomestni habitati nikakor ne morejo nadomestiti kompleksnosti, raznovrstnosti in naravne dinamike tega predela.
Širše raziskave biotske raznolikosti območja niso bile opravljene. Trditev, ki se pojavlja v različnih virih, da je bila največja biotska pestrost flore in favne ugotovljena predvsem na predelu Save Dolinke med Blejskim mostom in Radovljico, je neutemeljena. Podatkov iz študije inventarizacij rastlinstva in živalstva, ki je bila narejena za to območje, ni mogoče strokovno razlagati v smislu biotske raznolikosti, ker so bili zbrani na različno velikih površinah. Povsem pa študiji manjka pomemben aspekt biotske pestrosti, to sta habitatska in genska pestrost.
Uprava RS za varstvo narave je investitorju poslala dopis (št. spisa 350-01-08/96, 17.10.1997, Predhodni pogoji za izdelavo lokacijskega načrta za sanacijo in doinstalacijo HE Moste s področja varstva narave) v katerem je navedeno, da: ”je izgradnja kompenzacijskega bazena za naravo na tem območju uničujoča.”
Brje po vseh teh argumentih sodijo pod zaščito NATURA 2000, aprila 2004, le nekaj dni pred oddajo predlogov v Bruselj pa jih je takratni minister Kopač izvzel skupaj z Volovjo rebrijo in delom Mure iz seznama NATURA 2000.
Dodatek 27.2.2013
Po večkratnih opozorilih in opominih EU je RS potrdila nova območja NATURA 2000, kamor po novem spada tudi Brje. Predlog še ni uradno potrjen, vse pripombe Savskih elektrarn na tem območju so bile s strani ZRSVN strokovno zavrnjene. Vsako zavlačevanje in ponoven izbris bi samo podaljšal neurejeno stanje na področju NATURA 2000 in EU bi poslala nove opomine in celo tožbo. Več o pripombah, mnenjih in odgovorih pa na povezavi:
Zakaj so strokovnjaki in naravovarstveniki zavarovali Brje?
Aleš Alijeski, univ. dipl. bio.
Območje v Brju je v očeh strokovnjakov in ljubiteljskih poznavalcev narave zares nekaj posebnega. Že nepoznavalec narave, ki se spusti v dolino Save Dolinke lahko kaj kmalu ugotovi, kako zelo pestro življenje dejansko prebiva v tej neokrnjeni dolini. Radovednega obiskovalca ne očarajo samo zanimive rastlinske in živalske vrste ampak tudi izredna raznolikost njihovih življenjskih okolij. Vodni del reke skupaj s tolmuni predstavlja le deset odstotkov celotnega območja, ostalo pa so travišča, mokrišča, grmišča, gozd, trstišča, loke, barja itd, ki dajejo zavetje divjadi, plazilcem, pticam, dvoživkam, ribam, žuželkam, polžem in še mnogim manj poznanim, a vendar zelo pomembnim skupinam nevretenčarjev, kot so živali tal.
Odgovor za tako življenjsko raznolikost lahko iščemo v izredno pestri geološki preteklosti Blejskega kota, kjer je prihajalo do izmeničnega delovanja bohinjskega, radovljiškega in dolinskega ledenika v ledenih dobah, ter delovanje Save Dolinke in Bohinjke v vmesnih otoplitvah. Pri tem so nastali morenski nasipi, osamelci, vlažne površine nekdanjih jezer, opuščene struge, prodni nanosi ter konglomeratne terase, ki s svojimi raznolikimi specifičnimi ekološkimi razmerami nudijo zavetje mnogim življenjskim oblikam.
Posebnost Brja pa je predvsem v tem, da si je Sava Dolinka na tem območju tiho utrla pot skozi jezerske nanose in čelno ledeniško moreno (to je redkost!) in v njej izdolbla z obeh strani enakomerno zaprto dolino, v kateri vladajo specifični mikroklimatski pogoji. Na mnogih mestih poroznega pobočja doline pa prihaja na plan studenčnica, ki s seboj prinaša usedline pradavnega jezera, močno nasičene z jezersko kredo, ki se nato na površini v stiku z zrakom postopno nalagajo v obliki več deset metrov dolgih zlatorumenih slapišč lehnjaka.
Različne življenjske oblike so se lahko v pestrih razmerah življenjskih okolij med seboj povezovale in razvijale v funkcionalne celote (na vrstnem, medvrstnem ter populacijskem nivoju), ki so se razvijale v oblike, kot jih poznamo danes okoli 15000 let. Tako je posledično današnja pestrost favne, flore in vegetacijskih habitatov zares zelo velika. To so potrdile tudi dvoletne raziskave, ki jih je na tem območju izvedel 1997 in 1998 leta znanstvenoraziskovalni center SAZU, ki deluje v okviru Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Rastlinski svet
Na raziskovanem območju je bilo zabeleženo 414 rastlinskih vrst, med katerimi izstopajo predvsem:
loeselova grezovka (Liparis loeselli (l.) L. C: Rich) – vrsta s seznama strogo zavarovanih vrst Bernske konvencije, saj je zelo zelo ogrožena in izjemno redka!!!
navadna rezika (Cladium mariscus (L.) Pohl) – ranljiva vrsta, ki ima v Brju eno največjih rastišč v Sloveniji, kjer tudi cveti, kar je znak vitalnega rastišča,
rjasti sitovec (Schoenus ferrugineus L.) — nezadostno poznana vrsta,
brstična lilija (Lilium bulbiferum L.) – zavarovana vrsta.
Polnoštevilno so zastopane tudi značilne vrste povirnih območij. Povirna območja v Brju so zavarovana z Odlokom o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v občini Bled kot naravni spomenik s splošno in posebej na floro nanašajočim se varstvenim režimom. Pri raziskovanju pestre gozdne vegetacije (19 združb) pa so odkrili tudi novo redko združbo rdečega bora in glot (Brachyopodio-Pinetum) ter zabeležili prav tako redko že znano združbo rdečega bora in sive jelše (Alno-Pinetum).
Kot smo že prej omenili sta obe združbi pri nas redki in razširjeni le na majhnih površinah in to predvsem v območju Brja. Odkrita pa je bila tudi nenavadna toploljubna združba gabrovca in malega jesena (Fraxino-Ostryetum), ki je po znanih podatkih prisotna samo v tem predelu. Na mokriščih v Brju so bile popisane tudi v Sloveniji izredno redke združbe rezikovje (Mariscetum serrati), moknato jegličevo-rjasto sitovcovje(Primulo-Schoenetum ferruginei) in črnikasto sitovcovje (Schoenetum nigricantis). Te združbe za svoje uspevanje zahtevajo posebne kemijske lastnosti tal, kot so visoka vsebnost karbonatov in bazično reakcijo podlage. Zato menimo, da bi v primeru priprave nadomestnih habitatov zelo težko vzpostavili naravnim razmeram podobna rastišča.
Zavarovana, redka in značilna flora, vegetacija in habitati v območju predvidenega kompenzacijskega jezera bi bili v primeru izvedbe posega skoraj v celoti uničeni. Gozdne in delno tudi grmičaste vegetacije ni mogoče nadomestiti. Nadomestni habitati za mokrišče so predvideni. Vendar zaradi zahtevnih ekoloških razmer in izjemnega pomanjkanja podatkov v literaturi sploh ni mogoče oceniti stopnjo uspešnosti načrtovanega nadomestnega habitata. Vsa ta leta s strani HE Moste ni bil izveden niti en sam poskus možnosti presaditve močvirnatih rastlin v nadomestne habitate!
Živalski svet
Z načrtovano potopitvijo pa bodo ogrožene tudi številne živalske vrste. Žal je raziskava zaradi omejenih sredstev in strokovnjakov specialistov zajela le peščico živalskih skupin — vrst, glive pa so ostale popolnoma neobdelane.
Med mehkužci je bilo popisanih 70 vrst polžev in 1 školjka. Ob potopitvi bi bilo zaradi krčenja njihovega življenjskega območja prizadetih 6 vrst vodnih polžev in 2 kopenska, ki imata območje razširjenosti omejeni na jugovzhodni del alpskega sveta. S posegom pa bi bila zelo ogrožena tudi edina školjka, ki živi v tem delu Save Dolinke. Ogroženih pa bi bilo tudi 7 vrst enodnevnic, od katerih se na tem območju 4 vrste tudi razmnožujejo.
Med metulji je bilo popisanih 51 vrst, od katerih ima kar 15 vrst po Rdečem seznamu ogroženih živalskih vrst status redke vrste v alpski regiji Slovenije, kar pomeni, da bi ob morebitnih posegih v njihovo življenjsko okolje lahko prešle v kategorijo prizadetih vrst.
V Brju je registriranih 42 vrst hroščev, od tega v mokrišču 24 vrst, med katerimi je ena v Sloveniji zelo redka, 6 vrst pa zaščitenih. Ob gradnji vodnega zadrževalnika bi bile najbolj prizadete populacije hroščev v tleh, na prodiščih, v manjših potokih in v mlakah.
Na obravnavanem območju živi 6 vrst rib in en piškur. Štiri vrste rib (sulec, potočna postrv, lipan in kapelj) in en piškur so uvrščene v Rdeči seznam ogroženih sladkovodnih rib in piškurjev, dve kot prizadeti in ranljivi vrsti. Po Uredbi o zavarovanju ogroženih živalskih vrst sta kapelj in piškur popolnoma zavarovana. Na predelu predvidene akumulacije bi zaradi popolnoma spremenjenih pogojev sulec, lipan, naravna populacija potočne postrvi, piškur in kapelj izginili.
Na območju živi tudi 10 vrst dvoživk, ki so vse (9), razen navadnega močerada, v Rdečem seznamu ogroženih dvoživk in v Sloveniji označene kot premalo raziskane, ranljive in z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane.
Na širšem obravnavanem območju živi 7 vrst plazilcev, 5 vrst je zelo ranljivih. Vse vrste plazilcev, ki žive na tem območju, so z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst zakonsko zavarovane. Poseg na obravnavanem območju bi za plazilce pomenil izgubo življenjskega okolja, zato bi se njihove populacije zelo zmanjšale ali celo izginile z območja.
Opaženih je bilo 59 vrst ptic; 3 na Rdečem seznamu, 4 ranljive, 8 ogroženih; 53 vrst jih v območju gnezdi. Sesalci, ki živijo v območju, so življenjsko vezani predvsem na gozd, ki porašča oba bregova, k reki pa se hodijo napajat in prehranjevat. Med glodalci v gozdnih tleh živijo miši in voluharice, v drevesni plasti najdemo polhe in veverice. Plenilci med malimi sesalci so ježi, podlasice, kune in lisice. Med velikimi rastlinojedci sta zastopana srna in jelen, ki bi ob izgradnji akumulacijskega jezera imela zelo motene selitvene poti in uničena skrivališča, ki jim jih nudi bujna vegetacija v Brju, zato bi njihove populacije na tem območju pričele močno upadati.
Vsako, še tako neznatno bitje, ki živi na tem območju, je pomemben delček v mozaiku življenja; dejanskih posledic, ki bi jih za živa bitja prineslo zalitje te edinstvene doline, ne more predvideti nihče. Če verigi pretrgamo šibki člen, se veriga strga, v naravi pa je žal vsaka vrsta najšibkejši člen, ki služi svojemu namenu (zelo poenostavljeno: vzdrževanju energetskega ravnovesja v stalnem pretoku energije – hranilnih snovi). Strokovnjaki ekologi ocenjujemo, da bi bilo ob posegu uničeno ali močno prizadeto toliko ogroženih ali zavarovanih vrst in združb oziroma mozaik naravnih ekosistemov, ki kot zaključena celota omogočajo obstoj teh vrst, da je s stališča stroke oz. s stališča ohranjanja narave poseg nesprejemljiv.