Posts Tagged ‘južna razbremenilna cesta’

Pripombe k sprejemanju občinskega podrobnega prostorskega načrta za Južno razbremenilno cesto

Posamezniki, Lista za ljudi in prostor ter Društvo za varstvo okolja Bled smo oddali pripombe k predlaganem OPPN za Južno razbremenilno cesto.

Glavni poudarki so:

-nezadostna obveščenost in pomanjkanje dialoga s prebivalci, ki bi bili zaradi gradnje oškodovani (lastniki zemljišč, najbližji sosedje, prebivalci vasi Mlino, Zazer in Betina)

-neprimerna trasa čez Mlinsko polje

-nejasno geološko stanje zemljišč pri priključku na Cesto svobode (Ilovše)

-pomanjkljivo okoljsko poročilo in predlog OPPN, ki v nobenem stavku ne omenja problema širjenja invazivnih tujerodnih rastlin s premiki zemljine, v kateri rastejo

 

v .PDF so shranjene oddane pripombe:

 

Pripombe Lista za ljudi in prostor

Pripombe Društvo za varstvo okolja Bled

Pripombe Ljuba Kapus

 

 

Blejska južna razbremenilna cesta

Na temo »Blejska obvoznica za nadaljnji razvoj blejsko-bohinjskega turizma« je bila na Bledu (22.07.2007) v organizaciji SLS okrogla miza, ki sta se je udeležila tudi danes že bivši minister za promet g. Božič in minister za okolje in prostor g. Podobnik. Po skoraj štiri desetletja trajajočih razpravah okoli blejskih obvoznic je za občane Bleda pomembna ugotovitev, ki je bila izrečena, da sta ob neznosno naraščajočem prometu skozi Bled potrebni obe: tako severna (proti Pokljuki) kot južna ( proti Bohinju). Prednost pri gradnji bo imela južna razbremenilna cesta (JRC), za katero so po zagotovilih g. Božiča sredstva že zagotovljena in naj bi se z gradnjo začelo leta 2009.

 Mediji so o okrogli mizi poročali  in med drugim omenjali, da le krajani vasi Mlino še naprej nasprotujejo JRC. Delov novinar g. Račič je zapisal, da je » Janez Božič zapečatil razpravo o poteku JRC«. Upam, da ta razprava še ni zapečatena . V zvezi z omenjenim nasprotovanjem Mlinanov pa želim določena dejstva pravilno predstaviti.

 Želim poudariti, da Mlinani ne nasprotujemo JRC na splošno, ne strinjamo se le s sprejetim potekom trase skozi Mlino. Vas leži med južnim delom Blejskega jezera in Savo. Večji del vasi leži v bregu, deloma na ilovnatem terenu.Trasa bi vodila tesno mimo stanovanjskih hiš, 27 stanovanjskih objektov bi izločila iz zaselka in vas obremenila s hrupom in emisijami izpušnih plinov, ki so sicer »moteči za turiste in  zavirajo blejski turizem«.Sprejeta trasa bi trajnostno spremenila podobo in bivalne razmere oz. kakovost bivanja Mlinanov na še dobro ohranjenem in mirnem južnem obrobju Bleda. Struktura prebivalstva v vasi je heterogena, prevladujemo pa delavci in kmetje, ki se ukvarjamo z dodatno dejavnostjo – turizmom – imamo tudi turistične kmetije. Načrtovan nerazumen poseg v vaški prostor bi tako obstoj kot tudi nadaljnji razvoj kmečkega turizma v vasi prekinil, saj naši gostje cenijo predvsem mir ter ohranjeno naravno in kulturno krajino, kar jim ta del Bleda doslej še nudi. Blejski turizem niso le hoteli. Turistično ponudbo Bleda popestrimo tudi zasebniki in turistične kmetije.Prostorske odločitve torej ne smejo izstopati na račun obstoja drugih.Iz navedenih razlogov Mlinani seveda še naprej nasprotujemo sprejetemu poteku trase. Potrjena trasa je nenazadnje v posmeh zakonu, ki določa, » da je poseg v prostor in prostorske ureditve treba načrtovati tako, da se omogoča trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita in gospodarna raba zemljišč, kakovostne bivalne razmere«.

Mlinani smo pripravili in predstavili različico, ki predvideva drugačen potek trase JRC.  Njena največja prednost je v tem, da ne preseka vasi, temveč se oddalji od stanovanjskih objektov  in se neposredno naveže na cesto, ki vodi do čistilne naprave na Mlinem, kjer je bil z zgraditvijo čistilne naprave ta del obsavskega prostora že razvrednoten. Med cesto in naseljem pa bi se ohranil oziroma odprl prostor za nadaljnji razvoj vasi. Naša različica , ki je bila predstavljena že decembra leta 2003, do danes ni bila upoštevana. Občina, v katere izvirni pristojnosti je urejanje prostora, nam v pisni obliki in na utemeljen način do danes ni obrazložila, zakaj našega predloga ne upoštevajo oziroma ni sprejemljiv.

 Glede na dejstvo, da gre za velik, grob in predvsem dokončen poseg v prostor, se ne bi smelo upoštevati le kriterijev stroke oziroma prometnih meril, temveč v največji možni meri tudi mnenja, pobudo in pričakovanja lokalne skupnosti oz. vaščanov, ki tam živimo. Izviram s kmetije, ki je pred skoraj tristotimi leti v vasi pognala korenine. Razmišljam z zdravo kmečko pametjo in prihajam do spoznanja, da vsa leta, odkar se je intenzivneje pristopilo k projektu (začetkom devetdesetih prejšnjega stoletja!), tako na državni kot na ravni lokalne oblasti očutno ni bilo politične volje, da se upošteva predlog Mlinanov. Vsa leta poslušamo isti odgovor češ, da je trasa potrjena in lokacijski načrt sprejet.Ugotavljam, da so bili vsi z zakoni predpisani in izvedeni postopki, ki so namenjeni javnosti, za nas Mlinane zavajajoči. Svojo ugotovitev bom podkrepil s kronološko prikazanimi izjavami, ki so dokumentirane.

 Že leta 1999 smo na prvem zboru vaščanov , prisotna sta bila tudi tedanji župan g. Malej in takratni predsednik KS Bled g. Bojan Žerovc, Mlinani povedali, da se s potekom južne obvoznice ne strinjamo (zapisnik z dne 15.02.1999).

Leta 2000, t.j.  dve leti pred sprejetjem lokacijskega načrta, je takratni župan g. Malej na seji občinskega sveta (OS – zapisnik 19. seje OS z dne 20.12. 2000) poročal s sestanka, ki ga je imel na Ministrstvu za promet in povedal, «da je minister stisko občanov razumel in če je le mogoče je potrebno temu prisluhniti, v nasprotnem primeru lahko pride do državljanske nepokorščine, kar lahko prinese vrsto zapletov«. Na isti seji je takratni občinski svetnik g. Vinko Golc ( v obdobju 1990-98 blejski župan, od 1998-2006 občinski svetnik) menil, »da če bi upoštevali pritožbo krajanov Mlina, bi traso premaknili na zelene površine. Pod Kozarco je mišljena čistilna naprava – ta danes že stoji- , skoraj nelogična bi bila taka prestavitev, ki za Bled ne bi bila dobra«.

Leta 2002je bila trasa potrjena in sprejet lokacijski načrt. Mlinani smo ugotovili, da naše pripombe, ki smo jih podali kot posamezniki in kot vaška skupnost, niso bile upoštevane. Organizirali smo se kot Civilna iniciativa Mlino in z 213 zbranimi podpisi (od cca. 300  volilnih upravičencev Mlina) še enkrat izrazili večinsko nestrinjanje vaščanov s potrjeno traso.

Leta 2003smo predstavili svojo različico in ko je takratni župan g. Antonič na seji občinskega sveta (OS) povedal, da bo imel sestanek z vaščani Mlina glede obvoznice   (zapisnik seje OS z dne 6.11.2003), že zgoraj omenjeni občinski svetnik g. Golc meni,«da ni potrebno imeti novih sestankov s krajani, ampak naj se čimprej prične z gradnjo, po sprejetem načrtu«.

Ker smo na lokalni ravni naleteli na gluha ušesa, smo se 19.04.2005 obrnili na predsednika vlade g. Janeza Janšo, njegov kabinet je naš dopis odstopil Ministrstvu za promet, ki nam je v svojem odgovoru z dne 12.05.2005 med drugim zapisalo,« da ker gre za spremembo trase obstoječe državne ceste, za katero je že sprejet odlok o lokacijskem načrtu, se mora do spremembe poteka trase opredeliti občina sama. Opozarajamo pa vas, da je v primeru, da prevlada mnenje o spremembi že sprejete trase,… za sporni del ,t.j. del na območju naselja Mlino, ponovno treba iti v postopek državnega lokacijskega načrta , …kar v skladu s predpisanimi postopki časovno pomeni najmanj 3 leta zamika glede na sedanje stanje«. Ta odgovor ministrstva je bil v vednost poslan tudi občini Bled, ki nanj ni odreagirala.

V obdobju, ki je sledilo, smo v medijih lahko prebrali izjave kot;

«Župan g. Jože Antonič opozarja, da je bil lokacijski načrt javno razgrnjen že leta 2001, OS je odlok za gradnjo sprejel 2002: predlog za sprememebo trase je zato prepozen, pa tudi turistični delavci navijajo za čim hitrejšo gradnjo obvoznice« (Delo, 7.01.2005)

»Začetek gradnje obvoznice leta 2009 ni sprejemljiv.Občina ne bo popustila, da bi država spreminjala sprejeto, saj je obljubila začetek gradnje v letu 2007… Tudi zahteve Mlinanov ne smejo biti vzrok za odmik začetka gradnje…« (izjava župana za Gorenjski glas, 8.01.2005)

»…Bled to cesto zelo potrebuje, zato z gradnjo ne moremo odlašati. Pripombe krajanov so sedaj prepozne.Sprememb trase ne moremo pričakovati, ker je odlok že sprejet, časovno pa bi bil to tudi prevelik odmik. Predlog na občinskem svetu ne bo sprejet«.( zapisnik z razgovora župana s krajani Mlina z dne 7.03.2005)

»Nujno je, da ne odpiramo več vprašanja samega poteka trase, kajti to bi bilo zelo neodgovorno in nehvaležno, predvsem pa bi  pomenilo vračanje nazaj za 10 ali celo 15 let. Na tej točki ni več korakov nazaj«.( Blejske novice, 31.08.2007, izjava bivšega ministra za promet g. Božiča na uvodoma omenjeni okrogli mizi).

Če bi bila politična volja, bi v teh letih že prišli do kompromisne rešitve in tudi vsi predpisani postopki v zvezi s spremembo tega dela trase bi bili že zaključeni. V nasprotju z izjavo ministra za promet, »da je zadeva JRC zapečatena«, je za nas Mlinane to še vedno odprt dosje.Iz povedanega je razvidno, da je bila odločitev o poteku trase skozi vas neodgovorna in diskriminatorna. Brezmejno aroganten pa je še danes, ko pišem to pismo, odnos oblasti do lastnikov zemljišč, saj kljub opozorilu, ki smo ga izrekli na omenjeni okrogli mizi in ob navzočnosti obeh ministrov, na naših zemljiščih potekajo aktivnosti, o katerih nas nihče ni obvestil ali zaprosil za soglasje. Gre za način, ki ga poznamo iz nekega drugega obdobja, za katerega sem bil prepričan, da je že del zgodovine in ki je v nasprotju z demokratičnimi načeli, ki so zapisana v naši ustavi. Ocenjujem, da smo v lastni državi izčrpali vse formalne možnosti, da preusmerimo potek trase. Zato bo zanimivo ugotoviti, ali državljanstvo v evropski skupnosti prinaša kakšne prednosti.

 Naj zaključim z upanjem, da bo sedanja občinska oblast zbrala in pokazala vso politično voljo in prisluhnila stiski Mlinanov. Nenazadnje so se tako župan kot občinski svetniki zavezali, da bodo delali v dobro vseh občanov. Skupaj s strokovnjaki lahko poiščemo najboljšo možno rešitev. Še je čas!

 

 

Franc Žerovc

Mlinska c. 15

4260 Bled

tel: 04/ 574 17 04

Krajani Mlina vztrajamo pri boljši varianti izgradnje južne obvoznice

 

Začasni vaški odbor Mlino

 

Krajani Mlina se z gradnjo južne blejske obvoznice strinjamo, ker je za Bled nujno potrebna, ne pa tudi s predlagano varianto, ki gre skozi vas po izjemno neugodni trasi: tesno mimo stanovanjskih hiš, po obdelovalni zemlji in od vasi loči 27 stanovanjskih objektov.

Zato še enkrat predlagamo veliko boljšo varianto spornega dela obvoznice, ki je za vas manj moteča in tudi ne ogroža sosednjih vasi. S to varianto se tudi izognemo hrupu in onesnaževanju vasi ter odboju zvokov od hribov proti vasi in jezeru, ki bi krajane in turiste zelo motil. Večji del vasi leži v bregu, na dva dela jo razpolavlja potok Jezernica, obvoznica pa bi jo še dodatno presekala in uničila Mlinsko polje, ki predstavlja zadnja ravna obdelo-valna zemljišča.

Po naši varianti obvoznice, ki naj bi potekala mimo čistilne naprave in zbirnega centra odpadkov, bi bili stroški gradnje celo manjši od predvidenih, ker bi za dostop do teh objektov lahko uporabljali isto cesto. Izognili bi se tudi: gradnji mostu čez Jezernico, gradnji viadukta in križišča na Savski cesti, gradnji na najbolj ilovnatem terenu pod Pristavo, gradnji zaščitnih ograj, uničenju kakovostnih kmetijskih površin in poslabšanju kvalitete bivanja krajanov in turistov.

Znova opozarjamo tudi na silno občutljivo območje jezerske sklede. Načrtovana obvoznica se preveč približa jezeru. Na področju pod Pristavo, kjer bi potekala cesta, je teren ilovnat in drseč. Domačini poznamo primer, ko so pred leti tja navozili gradbeni material porušenega hotela Park, ki je v nekaj letih zdrsel 20 metrov nižje proti Savi. Na istem področju na več mestih pronica voda iz jezera. Kdo bo nosil odgovornost za posledice, če se z jezerom kaj zgodi? Ledinski imeni Ilovše in Blato imata svoj pomen!

Zato predlagamo, da cesta poteka takole: iz predora med Stražo in Dobro goro naj se spelje v predor pod Mlinskim poljem za hriboma Kozarca in Dobra gora na priključek ceste za Bohinj, Mlinska cesta pa naj gre v obstoječem nivoju preko nje, saj takšna ne bo motila ne prebivalcev in pešcev in ne divjadi.

Za turiste je izredno zanimiva sprehajalna pot po Mlinski cesti skozi vas, kjer si ogledujejo vaške znamenitosti, nato jih vodi pot čez Mlinsko polje, ki je edini večji kos zelene površine v vasi. Sprehajalci tu uživajo v varnem in mirnem sprehodu s čudovitim pogledom na strugo reke Save Bohinjke, na vasi Selo in Kupljenik, na Talež in Jelovico. Vsak dih svežega zraka jim vrača razpoloženje in zdravje. Na tem prostoru se v miru pase tudi divjad, ki ima preko Mlinskega polja dostop do gozdov Straže in Dobre gore.

Menimo, da načrtovani posegi na območju naše vasi niso le problem stalno naseljenih prebivalcev vasi Mlino, pač pa je problem širši in zadeva kvaliteto bivanja krajanov širše in kvaliteto celotnega turizma Slovenije, ne samo Bleda.

Postopki izsiljevanja upravičenosti predlagane variante se vlečejo že več let kljub oporekanju prizadetih krajanov. Pripominjamo, da je bil že sam predlagani variantni predlog nezakonit, saj kot prizadeti stalni prebivalci nismo bili povabljeni ne pisno in ne osebno na njegovo obravnavo. Smatramo, da je nesprejemljivo in nezakonito, da se že na začetku izključi prizadete krajane in zasebne lastnike zemljišč, kjer naj bi potekala predvidena trasa ceste. Zato smo na zadnjem sestanku lastnikov zemljišč ob prisotnosti župana Občine Bled, g. Antoniča, soglasno sprejeli sklep za našo varianto obvoznice.

Kot prizadeti občani in vaščani, kar dokazujemo z 213-imi osebnimi podpisi, predlagamo, da predlagatelj in člani Občinskega sveta Občine Bled pred dokončno odločitvijo še enkrat pretehtajo in skupaj s krajani Mlina sprejmejo sklep o izgradnji variante, kot jo predlagamo. To je edina možnost za vsestransko sprejemljiv koncept izgradnje južne blejske obvoznice.

 

Uvodnik ZAvest 3

Janko Rožič, arhitekt 

Odbor za rešitev Save Dolinke

Dobro leto je minilo od zmage v neenakem boju za Savo Dolinko, ali bolje, odkar so ljudje z Bleda in okolice ne samo pokazali, temveč skozi referendum, to neposredno orodje demokracije tudi dokazali visoko stopnjo zavesti, poguma in ljubezni do tega prostora. Ta zmaga bi bila seveda povsem normalen odraz kakovosti Prešernove »okolšne« in pripadnosti domačemu kraju, če ne bi bila izborjena v tako nenormalnih razmerah, v katerih so si stali nasproti peščica ozaveščenih posameznikov in strokovnjakov zbranih okoli Odbora za rešitev Save Dolinke, ki smo branili posebne vrednote pokrajine pod Triglavom, seveda s tiho podporo ljudi in na drugi strani predlagatelji projekta, za katerimi je stal vrtoglavo visoki triglavi vrh tedanje politike, medijev in ekonomije. 

Razmerje moči je bilo skoraj tako, kakor na samem začetku leta 1999, ko je eden od slovenskih časopisov uporabil udaren navijaški naslov: »Mala orhideja proti mogočnim megavatom«. Tokrat so se sicer močneje pripravili, toda ne z boljšim projektom, temveč z razdelano strategijo prepričevanja ljudi. Namesto, da bi v skladu z najnovejšimi spoznanji stroke spremenili zastarel in neprimeren projekt, ki bi bil, kakor so ugotovili tudi z njihove strani najeti strokovnjaki ZRC SAZU, za naravo tega prostora uničujoč, so večino sredstev namenili predvsem za novo promocijo starega projekta. 

V čem je modrost "Modrega sožitja", propagandnega gradiva in celostne podobe, ki ga je posebej za ta namen izdelala organizacija za stike z javnostjo? Projekt, ki je bil »dimenzioniran predvsem na maksimalne ekonomske in ener-getske učinke«, je bil ponujen kot idealen projekt, ki naj bi pred erozijo rešil ne samo dolino, temveč celo Savo. Projekt, ki bi potopil izjemno dolino, naravni spomenik med Vrbo in Bledom z zastrupljeno vodo jeseniškega industrijskega bazena, pa je bil propagiran kot nova turistična ponudba Bleda. 

Čeprav so nas poleg energetikov imeli ves čas na očeh »profesionalni komunikologi«, čeprav so nekatere ključne »mnenjske voditelje«, kakor strokovno kličejo vplivne ljudi, prepričevali celo na domu, čeprav so za anketo vpoklicali celo študente Fakultete za družbene vede, čeprav so kršili tudi zakon o medijih, saj so v nekaterih časopisih prodajali svoje propagandne pamflete kot navadne članke, se je še enkrat izkazalo, da se resnice ne da postaviti na glavo in ljudi ne voditi za nos. Laž nikoli NE postane resnica, tudi če je stokrat, ne samo desetkrat ponoviš. S to bistro ugotovitvijo je sredi najbolj vročih razprav Dani demantiral vse, ki še danes ponavljajo to, v čemer se je motil že oče moderne propagande, Goebels. Ta droben a bistven popravek ni iskrica, ki v prvi povodnji ugasne, temveč eden od tistih kamenčkov, preko katerih se tudi umazana voda pretaka vse bolj čista. Prav ta drobna a dobra izkušnja, ki jo poznamo vsi, ki smo sodelovali, je prispevek Save Dolinke v zakladnico izkušenj človeštva. Zame se je še enkrat potrdilo, kar sem izkusil že večkrat, da se resnice ne da zadušiti in da naši ljudje znajo najti pravo rešitev, če imajo prave podatke in se lahko odločajo po lastni vesti.

Ker se po dveh neuspelih poizkusih uresničenja spornega projekta zavedamo, da bodo vedno znova sledili pritiski, dokler problem ne bo rešen, smo se po povabilu Ministrstva za okolje in prostor odločili, da z lastnimi strokovnimi izkušnjami in skupaj z izkušenimi projektanti in energetiki, poizkušamo pomagati razrešiti problem. Naše stališče je jasno, referendum zavezuje vse in se za časa tega občinskega sveta to vprašanje ne more več odpreti. Torej imamo še nekaj časa. Elektrarna kot tehnični objekt se mora prilagoditi izjemnosti tega prostora, ki je konec koncev naravni spome-nik. Verjamemo, po zadnjih že vloženih naporih pa smo tudi vedno bolj prepričani, da obe dolini, Brje in Piškovico lahko ohranimo, HE Moste pa v skladu z najsodobnejšimi okoljskimi, energetskimi in ekonomskimi spoznanji prenovimo in saniramo tako, da lahko preživi. Upam, da vam bomo že v naslednji številki ZAvesti lahko predstavili vsaj dve različici rešitve. 

Na koncu tega uvoda pa bi rad opozoril na izjemno perečo situacijo v blejskem prostoru, ki se zrcali v večini člankov nove številke ZAvesti. V času ko smo vsi ogromno energije posvetili »kompen-zacijskemu bazenu«, se je bistveno poslabšalo stanje okoli jezera. Takoj po referendumu, preden smo sploh lahko normalno zadihali, sta čez noč padli stari Pikonovi hiši v zavarovanem vaškem jedru Zagoric. Ta brezobzirna porušitev izjemne prostorske kompozicije starega vaškega jedra, ki sem jo kot primer modrosti in celovite uglašenosti ljudske gradnje kazal na vseh predavanjih pri nas in v tujini, me je še posebej prizadela. Ne samo zato, ker se Triglava in Debele peči, ključnega poudarka stare prostorske ureditve, zaradi previsokega slemena novogradnje z glavne vaške ulice ne bo dalo več videti, tudi umestitev samih apartmajev v jedru vasi, ki brez problematične spremembe občinskega odloka ne bi bila mogoča, je napaka, ki ruši turistično ponudbo v samem centru Bleda. Če se vaščani ne bi posebej zavzeli, pa bi izgubili tudi pot, ki vas povezuje s središčem kraja. 

Še slabše bi jo lahko odnesli vaščani Gradu, saj so bile zanje zaradi novih pritiskov Diagnostičnega centra, ki naj bi se širil na zavarovano območje celo v Zdraviliški park, že predlagane rumene dovolilnice, ki čudno spominjajo na židovske zvezde. Ne pretiravam, gre za tako skrajno nevarno zmes izsiljevanja parcialnih interesov in popuščanja občine, da se ne smemo več slepiti. Iz dveh slabih stvari, ki pri nas žal nista tako redki, se hitro lahko izcimi tretja, ki šele odkrije vso grozlji-vost takega početja. V taki brezbrižnosti, ki večkrat veje skozi občinske seje, niso ogrožene samo ključne vrednote in javni interes, temveč kaj hitro tudi osnovne človekove pravice. 

Zato ni čudno, da vaščane Mlina upravičeno skrbi, kaj bo naredila južna obvoznica iz njihove vasi. Saj od uničenja Betinske soteske ni bilo nobenega dobrega zgleda in bistvenega premika. Lokacijski načrt še vedno pripravlja ista oseba, ki je odgovorna za večino blejskih problemov v zadnjih desetletjih. 

K temu lahko dodamo stihijsko razpršeno gradnjo, ki se nadaljuje v okolici večine vasi, celo tam, kjer je doslej ni bilo, na sami obali jezera nad proble-matično prenovljenim Justinim rajem v osredju in ospredju Prešernovega raja. 

V središču Bleda, v osrednjem parku se prodaja stavba TVD Partizan. Sprašujemo se, kako je mogoče, da je edini telesno kulturni in kulturni objekt, ki pripada društvom in vsem prebivalcem Bleda, naprodaj in to celo brez njihove vednosti, kaj šele soglasja. Kaj ga Športna unija ni pridobila samo pod pogojem, da skrbi za njegov prvotni namen? 

Ker smo že pri kulturnih domovih ne morem mimo situacije v Zgornjih Gorjah, moji rojstni vasi, v kateri nameravajo sredi »farovškega sadovnjaka« zidati »novo pošto«, ki mu danes pravijo »večnamenski objekt«, prostoren Gorjanski dom pa zraven propada. Modrost ni ogrožena, dokler ni narejen ponaredek, pravijo stari modreci. Za nameček pa nameravajo prodati še staro občino, stavbo krajevne skupnosti, v kateri je pošta podnajemnik. Krajevna skupnost pa naj bi se preselila na podstreho nove pošte. Lokalna samouprava kot »nekakšen podnajemnik v podstrešni sobici« bi s tem dosegla najnižjo točko v zgodovini Zgornjih Gorij. Velika stara občina, ki je nekoč segala od Save na Jesenicah preko Blejske Dobrave do Triglava in v kateri je bilo že leta 1879 ustanovljeno prvo kulturno društvo, bi na pragu sanj o samostojni občini postala samo še spalno naselje, tik preden utone v kratko spanje pravičnega in dolgo nespečnost nepravičnih. 

V ureditvenem načrtu, ki smo ga pred nekaj leti izdelali s Fakulteto za arhitekturo in v katerem so bile Gorje prepoznane kot ena od prostorsko najbolje obdelanih vasi v Sloveniji, smo jasno zapisali, da se zaradi ohranitve centralnih funkcij naselja stavbi Stare občine in Zadruge ne smeta odprodati. Naredili smo več različic, kako najbolje povezati novo pošto s prenovo Gorjanskega doma. Zaradi »denacionalizacije«, ki so jo sami, to je sedaj že jasno, nerazumno dolgo vlekli, so nas dobesedno prisilili, da smo majhen objekt pošte rahlo ločili od Gorjanskega doma, vendar tako da je večji del sadovnjaka z vsemi razgledi še vedno ostal kot vrednota. Na večjo spremembo nismo pristali, zato je ureditveni načrt mimo naše volje spremenil nekdo drug in velik večnamenski objekt narisal na sredo sadovnjaka. Nerazumno so povečali tudi telovadnico, tako da ima neprenovlje-na šola zraven že sedaj velike težave z vzdrževanjem. Edina sled blokiranega ureditvenega načrta v stvarnem prostoru je začeta prenova glavnega vaškega trga, ki pa so jo ustavili v trenutku, ko smo že nastavljen pločnik pripeljali do najbolj prometne ceste. Pred znamenjem v Zgornjih Gorjah – kako pomenljivo – se vsak lahko prepriča, če le pogleda pod noge, da je bilo nekomu ljubše, da se otroci skozi Gorje še vedno prebijajo po najbolj prometni cesti, namesto da bi varno hodili po pločniku. Kakšna skrb za najmlajše?

Z novimi načrti na območju Vezenin je ogrožena edina res prava industrijska in poslovna cona Blejskega kota, ki leži na začetku in na robu naselja, tako da težki promet ne vpliva na stanovanja in turistični center. Za spremembo namembnosti iz poslovne v stanovanjsko absolutno ni nobenih strokovnih razlogov, naspro-tno s takim početjem občina z eno potezo ruši dve gospodarski osnovi kraja, pravo industrijo z ukinjanjem tukaj, z novimi apartmaji pa tudi »turistično« na celem Bledu. Kakšna skrb za podjetništvo, ki ga imajo nekateri svetniki vas čas na jeziku. Ali pa nekateri, ki so že pokupili zemljišča v Spodnjih Gorjah, spet nevarno špekulirajo? Češ, ukinimo tu, da bomo bolje prodali tam? To je odgovornost in napaka občine, kajti, če bi bilo jasno, da industrijske cone ni mogoče spreminjati v apartmajsko naselje, bi industrija brez špekulacij našla pravega lastnika, podjetnika z vizijo in bi danes, ko se celo moda vrača k izročilom, s čipkami v dobi čipov, Vezenine spet lahko cvetele. Ne samo nekaj sto delovnih mest, od tega bi lahko živelo nekaj sto blejskih družin. Ker so bile spremembe prevelike in niso bile razgrnjene, se načrti, ki niso v skladu z zakonom, morajo ustaviti. Še enkrat je treba premisliti sama izhodišča in popraviti kar je mogoče popraviti. 
Zato smo zadnjič z upanjem in zaupanjem pozdravili ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, ki si je s svojimi strokovnjaki kljub pozni uri vzel čas za srečanje z Blejci. Veseli nas, da je sprejel pobudo za arhitekturno in urbanistično delavnico, s katero bi bilo mogoče najbolj celovito, učinkovito ter odprto premisliti in naravnati prostorski razvoj blejskega kota. Prednost delav-nice ni samo v tem, da v večplastni prostorski problematiki skozi dialog različnih strok najhitreje pridemo do celovitih rešitev, temveč tudi v tem, ker so zaradi odprtosti procesa rezultati delavnice že usklajeni z lokalnim prebivalstvom. Že vnaprej se veselimo ustvarjalnih uspehov delavnice, saj smo že dolgo pripravljeni. 

Naj se vam na koncu zahvalim za vse kar ste dobrega storili in vam v imenu Odbora za rešitev Save Dolinke in drugih ljudi jasne zavesti in čiste vesti zaželim obilo sreče, zdravja in ustvarjalnega veselja v prihajajočem letu.

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv