Posts Tagged ‘jezero’

Pritok v Blejsko jezero, zima 2012/2013

23.11. (jasno), smo prvič opazili močno obarvano vodo, ki je iztekala iz dvojne prelivne cevi med štartno hišico in Kavarno hotela Park. Ta del blejske kanalizacije je zgrajen tako, da po ceveh o jezeru tečeta skupaj meteorna in nekaj fekalne kanalizacije. Ob poplavah visoke vode iz cest v cev prinesejo velike količine peska. Ker se s tem pretok cevi zmanjša, začne voda iztekati skozi prelivne cevi.

Obvestili smo občino, ta pa koncesionarja WTE. Klikni na film, shranil se bo v tvoj racunalnik.

film

 

 

 

 

 

 

 

 

 

29.11. (oblačno), sicer po dokaj močnih padavinah voda še kar izteka, barva je mlečno bela. Ob dežju je iztekanje zelo močno, tudi skozi enojno cev bližje štartni hišici. 

 

 

4.12. (sneži). Tokrat se je voda obarvala rjavo belo, izgledalo je kot voda iz luže. Tudi steklenička vode, ki sem jo prestregel iz cevi je bila popolnoma neprosojna.Občinski delavec, zadolžen za kanalizacijo je obljubil, da bodo nekaj storili. Do kalne vode naj bi prišlo zaradi prenove hotela Astoria, menda zaradi izkopavanja in gradnje voda, ki tam izvira ali se drugače znajde na gradbišču, odteče v prvi jašek in naprej proti jezeru. Čeprav direktorica hotela pravi, da so z velikimi gradbenimi deli končali…

Zdaj bodo vod, ki poteka mimo hotela Astoria preusmerili proti čistilni napravi in s tem zmanjšali prelivanje v jezero, posledično pa se bo verjetno zmanjšala čistilna sposobnost čistilne naprave. 

Blejsko jezero

Leži na Gorenjskem ob vznožju Pokljuke, ime nosi po Bledu. Jezero je tektonsko ledeniškega izvora in leži na nadmorski višini 475 m. Dolgo je 2120 m in široko 1380 m, ima površino 1,45 km², najglobja točka pa je v globini 30 m. Povprečna letna temperatura je 12°C. Najvišjo temperaturo 25° C doseže voda v juliju. Večjih naravnih pritokov jezero nima, napaja ga le nekaj studencev, največji je potok Mišca v Zaki. Na Mlinem iz njega izteka potok Jezernica. Termalni vrelci v severovzhodnem delu so zajeti v treh plavalnih bazenih – Grand hotela Toplice, hotelov Park in Golf.

Otoček sredi jezera je edini naravni jezerski otok v Sloveniji. V daljni preteklosti je bilo na otoku svetišče staroslovanske boginje Žive, ki naj bi ga varovala Bogomila in Staroslav.  Nad jezerom na strmi skali stoji Blejski grad. Jezero je pomembna turistična točka, znano je tudi po mednarodnih veslaških tekmovanjih. Posebnost Blejskega jezera so tudi turistični čolni, imenovani pletne.

Blejsko jezero leži v kotlini čelne kotanje nekdanjega Bohinjskega ledenika. Relief okoli jezera se je oblikoval že v pleistocenu, ko je Bohinjski ledenik v več sunkih prekril ta del kotline. Ob dokončnem umiku je zapustil za seboj več pasov čelnih moren.

Jezero je bilo v začetku obsežnejše in je imelo odtok proti dolini Save Bohinjke. Tektonsko in ledeniško poglobljeno dno, Grajski hrib, Straža, Osojnica in otoček so v debelozrnatem masivnem dolomitu. Na Grajski skali, južnem robu Straže in v manjših krpah nad Bohinjsko Belo je ohranjen greben neoschwagerinskih apnencev iz srednjega permija (265 miljonov let). V tem apnencu so najbolj pogoste fuzulinidne luknjičarke, morske gobe, neoschwagerine. O močnem neotektonskem delovanju pričajo hipotermalni vrelci pod Grajskim hribom.

V jezeru živi vodna postranica (Gammarus lacustris). Ugotovljenih je 19 ribjih vrst.

viri: Wikipedia,

Legenda o nastanku jezera

VILE SO OBLIKOVALE BLEJSKO JEZERO

Tam, kjer je Blejsko jezero, v starih časih ni bilo vode, ampak dolina, sredi katere je stal hrib z velikansko skalo na vrhu. V mesečnih nočeh so se ob tej skali zbirale gorske vile in plesale.
V zeleni dolini in na strmih fratah hriba pa so podnevi pastirji pasli ovce. Ovčice pa so popasle tudi travo, ki je rasla okrog skale na hribu. Zato so se nekega dne vile razjezile in pastirjem zagrozie: "Če ne boste ogradili skale na vrhu hriba, da bi vaše ovce ne popasle naše trave, jo bomo ogradile me!"
Vilinskim grožnjam pa so se pastirji samo smejali in še naprej pustili svoje ovce na hrib, kjer so pomulile vso travo okrog vilinske skale. Zaradi tega si je neko noč najmlajša in najlepša vila med plesom na trdi zemlji zlomila nogo.
Vile so se maščevale nad neposlušnimi pastirji. Z bližnjih planin so priklicale vodo, ki je prihrumela v dolino in jo zalila, da je samo še hribček s skalo gledal in nje.
Tako so si gorske vile ogradile skalo na hrib, kjer so poslej nemoteno plesale v mesečnih nočeh.
Tako je nastalo Blejsko jezero z zelenim otokom.
 
iz knjige Pripoved pod lipo Domačo, Dušica Kunaver

Stanje Blejskega jezera v luči Evropske vodne direktive

Špela Remec-Rekar, univ. dipl. biol.

V Sloveniji imamo samo dve večji naravni stalni jezeri, Blejsko in Bohinjsko. Kljub razmeroma majhni oddaljenosti ležita v različnih hidro-ekoregijah, zato lahko trdimo, da je Blejsko jezero edino naravno predalpsko jezero v Sloveniji. Že samo to dejstvo izpričuje pomembnost Blejskega jezera, ne samo za Bled temveč za vso Slovenijo.

Zaradi naravnih potencialov je bilo pojezerje Blejskega jezera poseljeno že od paleolitika, slikovita lega jezera med ledeniškimi osamelci, pa je že ob koncu 19. stoletja vzpodbudila razvoj turizma. Z razvojem človeške družbe in krajev v pojezerju so se antropogeni pritiski na Blejsko jezero spreminjali in stopnjevali. Analize sedimenta (J.Sketelj, M.Rejic 1960) so pokazale, da so se prvi znaki slabšanja, ki so se odrazili kot pomanjkanje kisika v pridnenih slojih jezera, začeli kazati že pred letom 1914, ko antropogeni pritriski na jezero še niso dosegli današnjih razsežnosti. Nezadostna kanalizacija, ki še danes ni povsem urejena, je ob ekspanziji množičnega turizma v 50. in 60. letih povzročila, da je vnos hranilnih in drugih škodljivih snovi močno presegel samočistilne sposobnosti jezera. Porušeno je bilo naravno ravnotežje, kar se je odražalo v zmanjšani prosojnosti jezerske vode, propadu občutljivih rastlinskih in živalskih vrst in masovnih cvetenjih cianobakterije Planktothrix rubescens (syn. Oscillatoria rubescens) ter drugih vrst alg z vsemi spremljevalnimi učinki, ki vplivajo na neprijeten videz in občasno tudi na vonj jezera. Prekinitev dotoka odplak v jezero, zmerna urbanizacija ter zmanjšanje drugih obremenitev, predvsem intenzivne živinoreje v prispevnem območju jezera, bi morali biti prvi ukrepi za izboljšanje stanja jezera. Namesto teh ukrepov, ki bi zahtevali zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera, je bila, leta 1964 v jezero speljana Radovna, leta 1980/81 pa na dno jezera položena natega, medtem ko se je odotok odplak v jezero delno saniral šele v letu 1985 in še danes kanalizacija na Bledu ni povsem urejena. Stanje Blejskega jezera se je zaradi ukrepov sicer izboljšalo, cvetenja niso več tako pogosta in voda v jezeru je bolj prosojna, vendar tako stanje jezera ni stabilno, kar se odraža v občasnih cvetenjih fitoplanktona. Hkrati je zavajajoče in daje lažne vtise o neobremenjenosti jezera in urejenosti pojezerja.

Z dotokom Radovne in položitvijo natege so se umetno spremenile hidrološke značilnosti Blejskega jezera, zmanjšal se je zadrževalni čas vode v jezeru in kroženje vode v jezeru v času spomladanske in jesenske homotermije zajame celotno globinsko plast – hipolimnij, ki se pred sanacijo ni v celoti premešala. Posredno se je zaradi odvzema vode hidrološko spremenila tudi Radovna za zajetjem v Grabčah, Jezernica in Sava Bohinjka, kar po novi vodni direktivi (Directive of the European Parliament and of the Council 2000/60/EC), ki zahteva dobro ekološko stanje vseh vodnih teles do leta 2015, ni sprejemljivo. Dobro ekološko stanje le malo odstopa od naravnega izvirnega stanja, kjer človekovi vplivi še niso pustili večjih posledic v vodnem ekosistemu. Ocena ekološkega stanja vključuje poleg hidroloških, morfoloških in kemijskih analiz predvsem biološke analize, ker so vodni organizmi najboljši pokazatelji stanja okolja v katerem živijo. Če vodno telo ne doseže dobrega ekološkega stanja, so potrebni sanacijski ukrepi, oziroma so državam članicam EU naloženi penali.

Glede na spremenjen hidrološki režim, ki odstopa od izvirnega-referenčnega stanja Blejsko jezero ne more doseči dobrega stanja, še zlasti ne, ker se obremenitve in pritiski na Blejsko jezero zaradi naraščajoče urbanizacije v zadnjem obdobju celo še stopnjujejo.

Resnično je že skrajni čas, da se prenehamo slepiti in začnemo načrtovati okolju prijazen, zmeren in sonaraven razvoj pojezerja Blejskega jezera.

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv