Posts Tagged ‘jez’

HE Moste

He MosteHE Moste obratuje, kot prva elektrarna na reki Savi od leta 1952. Pregrada je betonska, ločno-težnostna in leži v najožjem delu savskega kanjona, v soteski Kavčke, pod Žirovnico ter je s 60 m višine tudi najvišja pregrada v Sloveniji. Akumulacijski bazen omogoča tedensko izravnavo pretokov. HE Moste je načrtovana kot akumulacijska elektrarna za proizvodnjo vršne energije. Ob izgradnji je bilo sprva načrtovano nadaljne izkoriščanje "zgornje Save" in nastati bi morala še ena elektrarna (Lesce), kjer bi njena zajezitev predstavljala kompenzacijski bazen HE Moste. Do tega pa ni prišlo in tako današnja elektrarna še vedno deluje z začasnim vodnogospodarskim dovoljenjem iz leta 1960.

Za evakuacijo vršnih voda in praznjenje akumulacije je ob desnem boku namenjen temeljni izpust. Vtočni objekt leži ob levem boku pregrade in od tu je speljan dovodni rov v dolžini 840m do strojnice. V dovodni rov so speljane tudi zaledne vode iz potoka Završnica. V strojnici, ki je v celoti vkopana, je nameščena vsa hidromehanska, strojna in elektrooprema. Iz strojnice poteka odtočni rov v dolžini 1,5 km in premera 4 m, do iztoka v Savo. Komandni prostor s stikalnimi napravami in 110kV stikališčem je na terasi nad strojnico.

HE Moste sestavlja skupaj s starejšo HE Završnica (1914), na potoku Završnica enotni energetski sistem. V strojnici HE Moste so bili prvotno vgrajeni trije agregati (francisove turbine) s skupno požiralnostjo 28,5 m3/s. Sistem je bil dograjen l. 1977 z vgradnjo četrtega agregata v strojnici HE Moste, s požiralnostjo 6 m3/s in s priključitvijo dovodnega cevovoda HE Završnica. Sistem je bil načrtovan tako, da bi omogočal v času presežka proizvedene energije prečrpavanje savske vode v višje ležeči bazen Završnica, kar zaradi onesnaženosti Save ni bilo nikoli realizirano. Zato in zaradi nezanesljive opreme testnega agregata s slabim izkoristkom je bil agregat 4 v letu 1999 rekonstruiran. V okviru rekonstrukcije agregata je bil zamenjan gonilnik, vodilne lopate z novo hidravlično obliko, turbinski regulator, ter vsa pomožna tehnološka oprema. Na elektro področju je bila izdelana nova tehnološka lastna raba agregata, zamenjan vzbujalni sistem s statičnim vzbujalnim sistemom z digitalno regulacijo in mikroprocesorskim krmiljenjem, vgrajena nova zaščita agregata z numerično in multimikroprocesorsko strukturo, ter vgrajen distribuiran mikroprocesorski sistem za lokalno in daljinsko vodenje agregata iz oddaljenega centra vodenja SEL.

V okviru rekonstrukcije agregata je bila izvedena še njegova ekološka sanacija v okviru katere so se vsa ležajna mesta izvedla s samomazalnimi pušami in segmenti DEVA. Za prečrpavanje drenažnih voda iz območja agregata je vgrajen oljni separator, ki očisti vse vode pred iztokom iz objekta.

Akumulacija

AkumulacijaAkumulacija se prične na Slovenskem Javorniku in konča v Mostah.  V zajezitvi se je od pričetka obratovanja do danes nabralo več kot dva miliona kubičnih metrov nevarnih in deloma tudi strupenih snovi. Gre za prod, pomešan z žlindro, fenoli in razne bitumenskimi smolami in ostalimi odplakami, katere je proizvajala takratna Železarna Jesenice. Sedanji lastnik, Acroni je po IPPC dolžan do leta 2011 uskladiti proizvodnjo jekla po tem standardu.  Leta 1974 so na pregradi zadnjič odprli talni izpust. V usedlinah, ki so pritekle skozi pa so bili tudi fenolni izcedki iz železarniških deponij odpadkov. Zato so od Most do Zbiljskega jezera poginile vse ribe. Od takrat izpusta niso več odpirali, izdelali pa so zaprti sistem, kar jim zdaj omogoča, da vzdržujejo loputo.

(vir: SEL d.o.o., arhiv Odbora za rešitev Save Dolinke)

HE Moste-tehnični podatki

sQs : m3/sek 13,8

Qi: m3/sek  3 x 9,5  =  28,5     

Hb: m 524 – 457  =    67

e: 0,75

P: MW 14,0

t: h 8000

E:  GWh 54,2

Ev: GWh 54,2

Galerija Brje

[nggallery id=2]

Vplivi vodnih zadrževalnikov in hidroelektrarn na habitatne tipe, favno in floro

vir: © Savske elektrarne d.o.o.

povezava do izvornega članka na strani www.sel.si

Izgradnja vodnih zadrževalnikov je izjemno obsežen poseg v vodotok z različnimi posledicami na kemijske, hidrološke, klimatske, krajinske, gospodarske in ne nazadnje biološke značilnosti in lastnosti spremenjenega odseka reke ali potoka, kažejo pa se različni vplivi tudi daleč dolvodno. Podobni vplivi se pojavljajo pri gradnji manjših hidroelektrarn. Vodni zadrževalniki imajo na habitatne tipe in na lokalno značilno floro in favno dvojen vpliv. Prvi je neposreden, ki zaradi gradbenih posegov ob postavitvi jezu in utrjevanju rečnih bregov ob celotnem akumulacijskem jezeru, ob dotoku v jezero in iztoku pod jezom ali iz strojnice elektrarne ter seveda poplavljanjem, nepovratno uniči prvotno strugo vodotoka z vsemi habitatnimi in biotskimi značilnostmi. Kjer so struge vrezane v ozke doline, npr. Sava v Zasavskem gričevju, ali soteske, so uničeni tudi habitatni tipi strmih pobočij in skalnih sten, ki jih marsikje naseljujejo na hladnih legah dealpinske rastline (Rhododendron hirsutum L., Aster bellidiastrum (L.) Scop., Clematis alpina (L.) Mill. idr.) na termofilnih pa npr. Dictamnus albus L. in Cotinus coggygria Scop. V razširjenih dolinah se na najnižjih rečnih terasah poleg omenjenih habitatnih tipov pojavljajo še prehodna in nizka barja s številnim redkimi in ogroženimi rastlinami Cladium mariscus (L.) Pohl, Liparis loeselii (L.) L.C. Rich. idr. Na poplavljenem širšem obrečnem prostoru je uničena tudi vsa pedofavna, razen večjih in bolj mobilnih vrst.

 
Pod jezom akumulacije je vodni režim spremenjen v tolikšnem obsegu, da povzroči delne spremembe favne in flore. Za mnoge vodne organizme je kljub izgradnji ribjih stez pregrada na reki ali potoku nepremagljiva ovira in so prekinjene vsakršne migracije. 
Druga oblika vpliva je posredna. V mirujočem akumulacijskem jezeru za pregrado se skoraj v celoti spremeni vrstna sestava vodne favne ali vsaj delež posameznih vrst. K tem spremembam prispeva postopna evtrofizacija vode in skoraj praviloma polucija. Enako se na obrežju jezera, ki je pogosto utrjeno s kamnometi ali kako drugače urejeno, naseli rastlinstvo in razvije vegetacija značilna za stoječe vode ali močvirna rastišča, ki npr. za gričevnato-alpsko območje Slovenije ni značilna. V plitvih delih jezera se naselijo vodni
makrofiti. 
 
S postavitvijo že samo ene večje pregrade se na vodotoku dolvodno zmanjša prodonosnost, ki se v primeru izgradnje verige pregrad stopnjuje do popolne prekinitve prenašanja proda. Z zadrževanjem vode se zmanjša njena erozijska moč in reka izgublja naraven življenjski ritem, v katerem je bilo spreminjanje oblike, širine in poteka struge ali ustvarjanje prodišč normalen pojav. Prodišča so v rečnem ekosistemu izredno pomemben habitatni tip s številnimi specializiranimi vrstami. Na prodiščih iz večjih prodnikov so značilni npr. hrošči rodov Bembidion, Elaphrus, Agonum, Perileptus idr., med drobnejšim peskom pa je značilna intersticielna favna, ki jo sestavljajo majhni, podolgovato oblikovani organizmi kot bakterije, protozoji, turbelariji, kotačniki, nematodi, kopepodni in amfipodni raki. Med rastlinskimi vrstami se v spodnjem toku Mure uveljavljajo enoletnice in pionirske vrste kot npr. redka Cyperus glomeratus L ali Dichostylis micheliana (L.) Nees in mnoge adventivne rastline. 
V prostoru manj opazne male elektrarne na praviloma manjših rekah in potokih pogosto izredno negativno vplivajo na vodni režim, zmanjša se pretok po delu struge, zaradi česar mnoge živalske in rastlinske vrste nimajo več osnovnih pogojev za življenje. Vsaj lokalno lahko gradbeni posegi povsem spremenijo habitatne tipe. Pri oceni vplivov teh elektrarn bi morali vsaj na dobro ohranjenih vodotokih veliko bolj kot do sedaj upoštevati strokovne podlage, ki temeljijo na pregledu flore, favne in habitatov. Skoraj praviloma za manjše vodotoke ni ustreznih podatkov in so zanje predhodne raziskave zato še bolj nujne. 
 
Kljub dolgotrajnemu zmernemu vplivu človeka na vodotoke, še vedno ugotavljamo pestro sestavo habitatnih tipov tekočih voda in prisotnost mnogih ozko specializiranih in v Sloveniji ali v evropskem prostoru redkih rastlinskih in živalskih vrst. Gradnja hidroelektrarn na večjih in manjših vodotokih močno spremeni vodni režim in z njim povezane fizikalne, kemične in mehanične pojave v strugi in ob njej in hkrati veliko bolj kot dosedanji posegi vpliva na živi svet. Deloma so po dokončanju gradnje habitatni tipi v celoti uničeni ali močno spremenjeni, postopne pa se pojavijo nove vrste, ki pogosto, vsaj v lokalnem okviru, niso avtohtone ali jih najdemo izjemoma. S stališča ohranjanja čim bolj neokrnjene narave kot celote, so veliki objekti na rekah, npr. pregrade in jezera za njimi, nesprejemljivi. V primeru, da se določi kot kriterij za odločanje o možnosti posega izbor vrst in habitatnih tipov iz mednarodnih in domačih dokumentov (konvencije, direktive, zakoni), verjetno obstaja potencialna sprejemljivost večjega posega na nekaterih odsekih rek. Ustrezne strokovne podlage za pripravo ocene vplivov bo seveda mogoče pripraviti izključno na osnovi natančnega poznavanja ekosistema tekočih voda in njegovih sestavnih delov, rastlinskih, živalskih vrst in habitatnih tipov. Obstoječe informacije so pomanjkljive, zato bi bilo nujno čim prej pričeti s sistematičnim in celovitim raziskovanjem flore, vegetacije, favne in habitatnih tipov vodotokov in obvodnega prostora ter tako dopolniti manjkajoče podatke. Z dobro organiziranim delom bi bila biološka stroka sposobna v nekaj fazah izdelati podatkovne baze za vodotoke, ki so potencialno uporabni za energetsko izrabo. Na tak način bi bile biološko-naravovarstvene strokovne podlage, ki imajo pri oceni vplivov vedno pomembnejšo vlogo, pripravljene pravočasno in bi bilo odločanje o sprejemljivosti posegov korektno in predvsem hitro.
 
 
 
 
 

 

Dragi Prijatelj

 

Leo Ličof

 

Dragi Prijatelj,

ker skupaj deliva usodo našega kraja, Ti pišem to zaskrbljeno pismo. Kot veš, obstaja velika nevarnost da uničijo B'rje – malo alpsko dolinico.

Pred kratkim sem obiskal in vznemirljivo doživel ta čudovit kraj. Srečal sem plaho srnico, videl množico žuželk in metuljev in poslušal žuborenje Save. Ko sem vstopil v ta nedotaknjen čarobni svet so ptice vznemirjeno poletele in kričeče oznanjale moj prihod. V njihovo čudovito kraljestvo kjer že tisočletja živali živijo v harmoniji prihaja človek. Nevarnost! Zla slutnja!?

Jez!

Prosim Te dragi prijatelj, da narediš vse kar je v Tvoji moči, da se jez, ki ni prijazen do živih bitij ne zgodi. B'rje so dom tisočerih živali, ki bi bile v primeru potopitve brez milosti umorjene.

Uničen bi bil tudi nedotaknjen gozd, ki skrbi za ogromne količine svežega kisika katerega dihamo. Veš da je ta ekološka in biološka masa nujno potrebna za naše zdravo in uravnovešeno življenje. Naša skupna dolžnost je, da obdržimo ta lep kraj nedotaknjen za prihodnje generacije.

Če bi uničili ta prelep kos Slovenije bi bila to tudi prava katastrofa za turizem. V kolikor bi ta kraj potopili in iz njega naredili mrtvo jezero, bi se vsa turistična konkurenca iz nas brila norce. Takih neumnosti v imenu turizma ne počenjajo nikjer več. Danes živa, poskočna in brhka Sava bi postala mrtva mlaka, nihajoča gor in dol v višino 4. metrov.

B'rje si lahko ogledaš če se spustiš po Savi z domačimi raftarji. Priporočam Ti tudi sprehod skozi neokrnjeno naravo. Poslušaj ptičje petje in mogoče boš opazil črnega škarnika, kateremu je v B'rjeh edini habitat v Sloveniji. Prav gotovo pa boš opazil malega sokola škrjančarja, ki tukaj gnezdi. Pojdi in poglej si ta lep in nedotaknjen kraj. Mokrišča in izviri čiste vode. Čista voda bo našim zanamcem veliko boljša popotnica v prihodnost kot nekaj Kw električne energije.

Pomori čebel, pomori rib, hrušev ožig, BSA … kar se danes dogaja z živalmi in kraljestvi narave niso več skrivnosti. Očitno je, da je povzročitelj teh grozodejstev človek. Človek, ki na preži za šop dolarjev brez kančka usmiljenja pokončuje stvarstvo narave. Ali bo ta človeček kdaj razumel, da je življenje pomembnejše od denarja!?

Čas je, da nehamo maltretirati naravo, rastline, živali in minerale, vodo in zrak Čas je, da zaustavimo uničevanje naravnih habitatov v Sloveniji.

 

Lep pozdrav, Leo Ličof

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851
email: dvo.bled@protonmail.com

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv