Posts Tagged ‘Japonski dresnik’

Invazivne rastline pripeljane v Zdraviliški park na Bledu

2.7.2015

Občina Bled,

ARBORETUM VOLČJI POTOK

INFRASTRUKTURA BLED

Dva strokovnjaka iz Arboretuma, Aleš M. in ekipa iz Infrastrukture Bled ter jaz, s strani investitorja Občine Bled ni bilo nikogar, smo se zbrali 1.7.2015 ob 10h ob gredah vrtnic in trav v Zdraviliškem parku.

2-IMG_1169

Pokazal sem rastline, ki sem jih odkril v zadnjih tednih na neopletih gredah. Strokovnjak Arboretuma je izkopal rastlino japonskega dresnika z lopatico in našel tudi cca 4-5cm dolgo in manj kot cm debelo koreniko. Tudi za rastlino, ki bi lahko bila tudi navadni pelin je ugotovil, da gre za ambrozijo-pelinolisto žvrkljo.

Potem so delavci Infrastrukture Bled pokazali gredo opleto pred dvema tednoma, na katerem je bilo kar precej poganjkov japonskega dresnika, na celi gredi po moji oceni vsaj 10. Rastejo tudi na drugih gredah, ambrozije pa je veliko povsod tam, kjer še ni opleto, na opletem jo ni več. Glede ambrozije je problem menda manjši, saj gre za enoletnico, a mi v Društvu vidimo problem v tem, da so semena ambrozije kaljiva več desetletij in z vsakim okopavanjem vrtnic bo vrtnar spravil semena na površje, kjer bodo kalila. Vsekakor pa je rastlina bolj obvladljiva kot japonski dresnik, pravi
strokovnjak Arboretuma, s čimer se načeloma strinjamo, a s pomislekom, ker ne vemo nič o zalogi semen v zemlji.
Slikali so drugi, jaz nič, saj smo videli vse, kar je bilo treba. Zemlja, ki jo je nekdo pripeljal v park je mogoče res dobra za vrtnice in trave oziroma bi bila.

86. čl. OPN (9) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve. Na območjih z
naravovarstvenim statusom so za okrasne zasaditve dopustne le lokalno
značilne rastlinske vrste. Uporaba tujerodnih rastlinskih vrst je dopustna le v izjemnih
primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih
posebnega pomena. Na javnih površinah ni dopustna uporaba strupenih in
poudarjeno alergenih rastlin. Uporaba invazivnih rastlinskih vrst ni
dopustna.

IMG_1358V OPPN Ožje središče Bleda, na katerega naj bi se nanašala ta prenova parka nismo zapisali, da je prepovedano vnašati invazivke, saj smo verjeli, da je ozaveščenost dovolj visoka, da se kaj takega ne bo zgodilo. No, zato pa vsaj v OPN piše zgornji odstavek.

Situacija je težavna, smilijo se nam vrtnice in trave, prav tako delavci Infrastukture, ki bodo morali opravljati delo, ki ga je povzročil nekdo drug in ki je za svojo pripeljano okuženo zemljo morda celo dobil plačilo.

Rešitev, čeprav je to skrajni ukrep, ki pa je za park in okolje najprijaznejši, vidimo v jesenski presaditvi vrtnic in trav in zamenjavo zemlje, razen v primeru, da strokovnjaki ocenijo, da bi se japonski dresnik do jeseni tako razvil, da bi njegove
korenine prišle pod nivo pripeljane zemlje, potem bi to storilil čim prej. Jeseni, ko bodo vrtnice dovolj razvite in močne za prezimovanje se jih izkoplje, izkoplje se pripeljano zemljo in se jo nadomesti z neoporečno ter posadi nazaj vrtnice in trave. Seveda le v primeru, da strokovnjaki Arboretuma potrdijo, da bi vrtnice to preživele brez večjih posledic. Stroške krije dobavitelj zemlje (načelo onesnaževalec plača oz. se zemlja reklamira).

Ena od rešitev je tudi stalno puljenje japonskega dresnika, a na čigave stroške in s kakšnim (nepredvidljivim) rezultatom (tudi na rondoju pri Avsenikovi mareli v Lescah so več mesecev pulili japonski dresnik, ki so ga na podoben način pripeljali tja, čez nekaj časa pa so se odločili celotno zemljo odkopati in zamenjati!)?

Kot smo slišali, naj se herbicidi (uničevalci plevelov-glifosat-bum efekt in drugi) na gredah vrtnic ne bi uporabljali zaradi občutljivosti teh grmov, slišali pa smo tudi, da bi se na gredah s travami lahko uporabljal herbicid za širokolistne plevele, s čimer pa se Društvo za varstvo okolja Bled ne strinja. Uporaba herbicidov v neposredni bližini jezera se nam zdi nesprejemljiva, čeprav mendna učijo, da se herbicidi ne uporabljajo le bližje od 20m od vode. Tudi sicer, zakaj bi polivali herbicide na grede, če vemo, da je zemlja oporečna, ker je v njej še neznano število ostankov korenik japonskega dresnika ter semen ambrozije in da zasaditev ne ustreza zahtevam OPN zaradi invazivnih rastlin. Drugih biocidov naj na gredah ne bi uporabljali, te pokrovne vrtnice so trpežne in nimajo bolezni-plesni, za uši pa strokovnjak Mastnak pravi, da te niso bolezen. Arboretum je tudi ponudil vso pomoč pri negi vrtnic in trav v prvih letih, dokler se vrtnar-ji ne navadijo na delo z njimi, kar zelo podpiramo.

Zahtevamo, da se v blejske parke vozi blejska zemlja, po potrebi obdelana, dodatno humusirana oz. pripravljena za posamezne vrste rastlin, ne pa, da se vozi iz nepreverjenih virov iz cele Slovenije ali pa celo iz tujine. Odkopavajo se velike površine kvalitetne črnice na mestu severne obvoznice, v parke se pa vozi nepreverjena in okužena zemlja, kar je okoljski kriminal.

V upanju na čim bolj okolju prijazno rešitev vas lepo pozdravljamo in vam nudimo tudi našo skromno pomoč pri sanaciji.

 

Miro Kapus, predsednik društva za varstvo okolja Bled

Miha Žvan, tajnik, sekcija za invazivne rastline pri Društvu

Šlamparija v Zdraviliškem parku

2-IMG_1169Občina Bled se je že lani odločila urediti blejske parke in zelenice. Arboretum Volčji potok sedaj odloča o tem, kje bo kaj raslo in katero drevo se bo zamenjalo (beri-posekalo in posadilo novo) in katero bo ostalo živo. O zgornjem delu zdraviliškega parka je bilo že ob javni razgrnitvi OPPN Središče Bleda bolj malo znanega, zato smo presenečeni nad vsakim novim posekom dreves in veseli za vsako novo drevo, ki se ga posadi.

Na zelenicah, kjer so zadnjih par let cvetele medonosne rastline (na platoju parka, kjer je glasbeni paviljon) pa se je Arboretum odločil posaditi vrtnice in krasne trave. Ta lepi in dišeči grm je dobra izbira za tako kvaliteten prostor kot je Zdraviliški park, rabi pa nekaj skrbi, tako pri sajenju kot pri vzdrževanju čez leto (obrezovanje, odstranjevanje odcvetelih cvetov in okopavanje). Trave so lepe, če so vzdrževane, če rastejo samo one, ne pa da jih plevel preraste.

12.5.2015 so z bagerjem odstranili vrhnji sloj zemlje, jo odpeljali in pripeljali novo zemljo (poreklo???), v katero so vsadili vrtnice in okrasne trave. Potem so vse skupaj prepustili naravi.

Žal ne poznam vseh plevelov, ki so zrasli v tem mesecu, a med njimi sem našel Ambrozijo in Japonski dresnik. Nekateri večji pleveli so že začeli tudi rumeno cveteti in v kratkem bodo že semenili.

Kljub nenehnemu opozarjanju na invazivne rastline očitno problema še vedno nihče ne jemlje resno. Seme ambrozije je kaljivo še 40 let, koščki korenin dresnika pa so očitno precej globoko v zemlji, saj jih z rokami nisem dosegel, čeprav sem prišel vsaj 10cm globoko, tako je velika verjetnost, da se bo rast verjetno še nadaljevala oz. ponavljala.

Društvo za varstvo okolja Bled zahteva od Občine Bled in izvajalcev, naj se nehajo sprenevedati in da se končno zavedo pomena škode, ki jo povzročajo nevzdrževane zelenice (tudi ugledu turističnega kraja, med drugim je med plevelom potekal tudi čarobni dan, kakšne vtise so odnesli s seboj obiskovalci, zdaj bo pa še filmski festival, ki bo ponesel zgodbo o vrtnicah v svet?) in da zahtevajo neokuženo zemljo s poreklom in zavezo dobavitelja za sanacijo (a NE s kemičnimi sredstvi!) območja, ki ga je okužil z nekvalitetno zemljo.

Zaenkrat pa lahko le dodamo novo lokacijo na naš zemljevid rastišč invazivnih rastlin v občini Bled, prvič v centru Bleda tudi ambrozijo.

1-IMG_1339

ambrozija

1-IMG_1341

tukaj vmes nekje so vrtnice


1-IMG_1350 1-IMG_1349 1-IMG_1345 1-IMG_1344 1-IMG_1342

 

Japonski dresnik (Fallopia Japonica)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Oglejte si Invazivke na Bledu na večjem zemljevidu.

Značilnosti

Japonski dresnik (Fallopia Japonica) je do 5m visoka rastlina z grmičasto razrastjo. Spada v družino Dresnovk. Njegova domovina so japonski otoki. Nadzemni deli pozimi odmrejo, podzemni ostanejo živi. Najraje se razraste ob vodi, kjer njegovi gosti sestoji uničijo večino avtohtonih rastlin. 

Steblo je členkasto, na vsakem členu je par značilno oblikovanih listov. Cveti septembra, je medonosna rastlina in čebele jo imajo rade. Tuji viri trdijo, da rastlina ne proizvaja semen, pri nas se je izkazalo drugače. Nekatera rastišča obilno semenijo vsako leto! Iz semen so se med poskusi tudi razvile mlade rastline, kar pomeni, da so semena plodna (potok Jezernica). Po potoku Jezernica vsako leto tako v Savo Bohinjko pripotuje ogromna količina semen. Slika zgoraj je posneta na dvorišču tovarne Lip Bled na Rečici. 

Širjenje

Rastlina se širi:

s semeni

s korenikami pod zemljo

s koščki korenik, ki jih zanese drugam

s koščki nadzemnih delov rastline, ki jih zanese drugam

Rastlina je izjemno odporna. Le 1cm korenike lahko v ugodnih pogojih požene novo rastišče. Tudi iz nepravilno pokošenih rastišč se lahko razsadi zgolj s kosi nadzemnih delov (glej projekt Apis Promo BID – Iz česa zraste nov dresnik)

Največkrat se širi s premiki zemljišč z gradbenimi deli. Domači gradbeniki in prevozniki so premalo ozaveščeni o nevarnostih širjenja te rastline, nekateri je sploh ne poznajo in ne vedo o njej nič. Problem so tudi peskokopi, ki so v bližini rek, preraščenih s to rastlino (peskokop na strelišču pod Mačkovcem). Ena pomembnejših točk za širjenje pa je (bila) deponija pri tovarni Elmont, uporabljalo jo je predvsem Gozdno Gospodarstvo Bled. Iz tega kupa so rastlino v zadnjih letih zanesli na Biatlonski center na Pokljuki in na sanirano plazišče nad tribunami v Zaki na Bledu. Rastišče je skupaj z materialom v fazi sanacije oziroma odstranitve. S tem bo (upamo) rešen vsaj gozdni prostor in del TNP.

ukrepi proti širjenju

Najpomembneje je, da se zemlja, v kateri rastejo rastline ne razvaža drugam. 

Vodotoki (Ledina, Rečica, Jezernica, …) bi morali biti brez teh rastlin. Če že so, bi jih bilo treba redno odstranjevati s puljenjem in košnjo.

Ozaveščati gradbenike, prevoznike in druge o nevarnostih širjenja.

V občinske prostorske akte (OPN, OPPN, gradbena dovoljenja …) je treba vedno upoštevati tudi problem invazivk (torej, kam z rastlinami, kam z zemljo, prepoved odvažanja, načrt sanacije). V nekaterih občinah so že poskrbeli za to (Postojna, Pivka, Naklo, Kranj, Žirovnica pa tudi z odlokom o JRM, kjer piše, da je treba imeti doma tako urejen vrt, da se rastline ne morejo širiti na sosednjega.

Pri košnji (ob Blejskem jezeru in drugih vodotokih) poskrbeti, da pokošena stebla ne padajo v vodo. 

V občini (ali izven) določiti mesto za odlaganje teh rastlin in zemlje.

 

Nismo še ugotovili, kdaj in kako je Japonski dresnik (Fallopia Japonica) prišel na Bled. 

informativni list Frajman B., 2008. Japonski dresnik Fallopia japonica, Informativni list 1, Spletna stran tujerodne‐vrste.info/informativni‐listi/INF1‐japonski‐dresnik.pdf, Projekt Thuja. 

Predavanje Miha Žvan

 

Invazivne tujerodne rastline v občini Bled in okolici

 

Zakaj so nekatere rastline na Bledu lahko problem? Kako se širijo in zakaj, kakšne so lahko posledice razraščanja, kako in kdo jih lahko omeji. Predavatelj Miha Žvan je z interaktivno karto predstavil rastline, rastišča in možne rešitve.

 

Predavanje je bilo v četrtek, 29.9.2011 v Knjižnici Bled ob 18h.

 

 

 

Povezave:


Oglejte si Invazivke na Bledu na večjem zemljevidu.

 

skica predavanja (.pdf)

.gpx datoteka rastišč (.zip) za program Garmin Mapsource ali druge

.kml datoteka za google Maps ali Earth (.zip)

 

 

 

 

Sporočilo za javnost, petek 21.5.2010 ob dnevu in letu biotske raznovrstnosti

Društvo za varstvo okolja Bled

 

 

Mednarodno leto biotske raznovrstnosti bomo obeležili delovno

 

 

V Društvu za varstvo okolja Bled smo se odločili, da mednarodno leto biotske raznovrstnosti obeležimo delovno, z akcijami, ki se bodo temeljito odrazile tudi v naravi. Načrtujemo odstranitev tujerodnega japonskega dresnika z obal blejskega jezera. Odkupili bomo parcelo v Brju in na njej izvedli košnjo mokrotnih travišč, ki se sedaj zaraščajo. Brje je mokrišče v dolini Save Dolinke, za ohranitev katerega si prizadevamo že več let. Evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika smo prosili za podporo našim aktivnostim in za spodbudo Ministrstvu za okolje in prostor, da naj Brje vključi v Naturo 2000. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti, načrtujemo v sodelovanju z učenci s kredami izpisati sporočilo leta biotske raznovrstnosti po sprehajalni poti ob blejskem jezeru.

 

Japonski dresnik je tujerodna invazivna vrsta, ki se širi ob vodah in na drugih odprtih zemljiščih. Je hitro rastoč in preraste vse prvotne rastline. V zadnjem času ga je vse več tudi na obali blejskega jezera. S svojo velikostjo zakriva poglede, zapira dostope do vode in spreminja značilni ambient Bleda. Akcija odstranjevanja je bila načrtovana že za 15. 5., vendar smo jo zaradi dežja morali premakniti na 5. 6. 2010. V akciji bodo sodelovali tudi Infrastruktura Bled, Občina Bled, Biotehniški center Naklo in Zavod RS za varstvo narave.

 

Najpomembnejše aktivnosti društva so povezane z ohranitvijo doline Save Dolinke. Naj spomnimo, da so leta 2004 občani Bleda na občinski referendumu z 62%, lokalno na Bledu z 79% glasov podprli zavarovanje Brja – mokriščnega dela doline. V letošnjem letu bomo odkupili parcelo v Brju. Najpomembnejši predeli Brja se zaraščajo. Košnja močvirnih travišč se kmetom ne izplača. V društvi smo mnenja, da skrb za naravo ni samo naloga države, temveč naloga vseh nas. Narava nam vsem prinaša koristi. Prevzeti želimo del skrbi in odgovornosti zanjo. Upamo, da se nam bodo občani in organizacije pridružili pri zbiranju denarja za nakup zemljišča. V nadaljevanju pa si želimo tudi celovitejšega pristopa k ohranjanju doline in pridobitve evropskih sredstev iz LIFE projektov za ta namen.

 

Brje je zavarovano kot naravni spomenik. Evropska komisija je po pregledu slovenskih območij Natura 2000 zahtevala, da Slovenija v Naturo uvrsti tudi Brje, ki je bilo izbrisano iz prvotnega predloga. Uvrstitev v Naturo 2000 je pogoj za pridobitev evropskih LIFE sredstev za urejanje in ohranjanje narave. Društvo za varstvo okolja Bled je o svojih prizadevanjih obvestilo evropskega komisarja za okolje dr. Janeza Potočnika. Zaprosili smo ga, da naj Republiko Slovenijo spodbudi k dopolnitvi omrežja Natura 2000 po zahtevah Evropske Komisije. Menimo, da bi moralo biti mednarodno leto biotske raznovrstnosti še dodatni razlog in spodbuda za to, da je tudi država bolj aktivna pri ohranjanju narave.

 

Društvo veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju občanov. Vsako leto organiziramo več predavanj na temo varstva narave in okolja. Ob letošnjem posebnem letu pa smo center Bleda okrasili z otroškimi risbami na temo biotske raznovrstnosti. Na pomoč so nam prijazno priskočili Osnovna šola Bled, Vrtec Bled in Srednja šola Jesenice ter lastniki izložbenih oken in oken lokalov. Izdelki bodo v juniju razstavljeni tudi v Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu. Jutri, na dan biotske raznovrstnosti pa načrtujemo v sodelovanju z OŠ Radovljica s kredami izpisati geslo letošnjega leta po sprehajalni poti ob jezeru pod gradom.

Geslo Mednarodnega leta biotske raznovrstnosti je:

Žaba je povezana z vrabcem, vrabec je povezan z jabolkom, jabolko je povezano s hrastom, hrast je povezan s tuno, tuna je povezana z veverico, veverica je povezana s teboj.

 

http://ec.europa.eu/environment/biodiversity/campaign/index_sl.htm

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv