Posts Tagged ‘janko rožič’

Uvodnik ZAvest 3

Janko Rožič, arhitekt 

Odbor za rešitev Save Dolinke

Dobro leto je minilo od zmage v neenakem boju za Savo Dolinko, ali bolje, odkar so ljudje z Bleda in okolice ne samo pokazali, temveč skozi referendum, to neposredno orodje demokracije tudi dokazali visoko stopnjo zavesti, poguma in ljubezni do tega prostora. Ta zmaga bi bila seveda povsem normalen odraz kakovosti Prešernove »okolšne« in pripadnosti domačemu kraju, če ne bi bila izborjena v tako nenormalnih razmerah, v katerih so si stali nasproti peščica ozaveščenih posameznikov in strokovnjakov zbranih okoli Odbora za rešitev Save Dolinke, ki smo branili posebne vrednote pokrajine pod Triglavom, seveda s tiho podporo ljudi in na drugi strani predlagatelji projekta, za katerimi je stal vrtoglavo visoki triglavi vrh tedanje politike, medijev in ekonomije. 

Razmerje moči je bilo skoraj tako, kakor na samem začetku leta 1999, ko je eden od slovenskih časopisov uporabil udaren navijaški naslov: »Mala orhideja proti mogočnim megavatom«. Tokrat so se sicer močneje pripravili, toda ne z boljšim projektom, temveč z razdelano strategijo prepričevanja ljudi. Namesto, da bi v skladu z najnovejšimi spoznanji stroke spremenili zastarel in neprimeren projekt, ki bi bil, kakor so ugotovili tudi z njihove strani najeti strokovnjaki ZRC SAZU, za naravo tega prostora uničujoč, so večino sredstev namenili predvsem za novo promocijo starega projekta. 

V čem je modrost "Modrega sožitja", propagandnega gradiva in celostne podobe, ki ga je posebej za ta namen izdelala organizacija za stike z javnostjo? Projekt, ki je bil »dimenzioniran predvsem na maksimalne ekonomske in ener-getske učinke«, je bil ponujen kot idealen projekt, ki naj bi pred erozijo rešil ne samo dolino, temveč celo Savo. Projekt, ki bi potopil izjemno dolino, naravni spomenik med Vrbo in Bledom z zastrupljeno vodo jeseniškega industrijskega bazena, pa je bil propagiran kot nova turistična ponudba Bleda. 

Čeprav so nas poleg energetikov imeli ves čas na očeh »profesionalni komunikologi«, čeprav so nekatere ključne »mnenjske voditelje«, kakor strokovno kličejo vplivne ljudi, prepričevali celo na domu, čeprav so za anketo vpoklicali celo študente Fakultete za družbene vede, čeprav so kršili tudi zakon o medijih, saj so v nekaterih časopisih prodajali svoje propagandne pamflete kot navadne članke, se je še enkrat izkazalo, da se resnice ne da postaviti na glavo in ljudi ne voditi za nos. Laž nikoli NE postane resnica, tudi če je stokrat, ne samo desetkrat ponoviš. S to bistro ugotovitvijo je sredi najbolj vročih razprav Dani demantiral vse, ki še danes ponavljajo to, v čemer se je motil že oče moderne propagande, Goebels. Ta droben a bistven popravek ni iskrica, ki v prvi povodnji ugasne, temveč eden od tistih kamenčkov, preko katerih se tudi umazana voda pretaka vse bolj čista. Prav ta drobna a dobra izkušnja, ki jo poznamo vsi, ki smo sodelovali, je prispevek Save Dolinke v zakladnico izkušenj človeštva. Zame se je še enkrat potrdilo, kar sem izkusil že večkrat, da se resnice ne da zadušiti in da naši ljudje znajo najti pravo rešitev, če imajo prave podatke in se lahko odločajo po lastni vesti.

Ker se po dveh neuspelih poizkusih uresničenja spornega projekta zavedamo, da bodo vedno znova sledili pritiski, dokler problem ne bo rešen, smo se po povabilu Ministrstva za okolje in prostor odločili, da z lastnimi strokovnimi izkušnjami in skupaj z izkušenimi projektanti in energetiki, poizkušamo pomagati razrešiti problem. Naše stališče je jasno, referendum zavezuje vse in se za časa tega občinskega sveta to vprašanje ne more več odpreti. Torej imamo še nekaj časa. Elektrarna kot tehnični objekt se mora prilagoditi izjemnosti tega prostora, ki je konec koncev naravni spome-nik. Verjamemo, po zadnjih že vloženih naporih pa smo tudi vedno bolj prepričani, da obe dolini, Brje in Piškovico lahko ohranimo, HE Moste pa v skladu z najsodobnejšimi okoljskimi, energetskimi in ekonomskimi spoznanji prenovimo in saniramo tako, da lahko preživi. Upam, da vam bomo že v naslednji številki ZAvesti lahko predstavili vsaj dve različici rešitve. 

Na koncu tega uvoda pa bi rad opozoril na izjemno perečo situacijo v blejskem prostoru, ki se zrcali v večini člankov nove številke ZAvesti. V času ko smo vsi ogromno energije posvetili »kompen-zacijskemu bazenu«, se je bistveno poslabšalo stanje okoli jezera. Takoj po referendumu, preden smo sploh lahko normalno zadihali, sta čez noč padli stari Pikonovi hiši v zavarovanem vaškem jedru Zagoric. Ta brezobzirna porušitev izjemne prostorske kompozicije starega vaškega jedra, ki sem jo kot primer modrosti in celovite uglašenosti ljudske gradnje kazal na vseh predavanjih pri nas in v tujini, me je še posebej prizadela. Ne samo zato, ker se Triglava in Debele peči, ključnega poudarka stare prostorske ureditve, zaradi previsokega slemena novogradnje z glavne vaške ulice ne bo dalo več videti, tudi umestitev samih apartmajev v jedru vasi, ki brez problematične spremembe občinskega odloka ne bi bila mogoča, je napaka, ki ruši turistično ponudbo v samem centru Bleda. Če se vaščani ne bi posebej zavzeli, pa bi izgubili tudi pot, ki vas povezuje s središčem kraja. 

Še slabše bi jo lahko odnesli vaščani Gradu, saj so bile zanje zaradi novih pritiskov Diagnostičnega centra, ki naj bi se širil na zavarovano območje celo v Zdraviliški park, že predlagane rumene dovolilnice, ki čudno spominjajo na židovske zvezde. Ne pretiravam, gre za tako skrajno nevarno zmes izsiljevanja parcialnih interesov in popuščanja občine, da se ne smemo več slepiti. Iz dveh slabih stvari, ki pri nas žal nista tako redki, se hitro lahko izcimi tretja, ki šele odkrije vso grozlji-vost takega početja. V taki brezbrižnosti, ki večkrat veje skozi občinske seje, niso ogrožene samo ključne vrednote in javni interes, temveč kaj hitro tudi osnovne človekove pravice. 

Zato ni čudno, da vaščane Mlina upravičeno skrbi, kaj bo naredila južna obvoznica iz njihove vasi. Saj od uničenja Betinske soteske ni bilo nobenega dobrega zgleda in bistvenega premika. Lokacijski načrt še vedno pripravlja ista oseba, ki je odgovorna za večino blejskih problemov v zadnjih desetletjih. 

K temu lahko dodamo stihijsko razpršeno gradnjo, ki se nadaljuje v okolici večine vasi, celo tam, kjer je doslej ni bilo, na sami obali jezera nad proble-matično prenovljenim Justinim rajem v osredju in ospredju Prešernovega raja. 

V središču Bleda, v osrednjem parku se prodaja stavba TVD Partizan. Sprašujemo se, kako je mogoče, da je edini telesno kulturni in kulturni objekt, ki pripada društvom in vsem prebivalcem Bleda, naprodaj in to celo brez njihove vednosti, kaj šele soglasja. Kaj ga Športna unija ni pridobila samo pod pogojem, da skrbi za njegov prvotni namen? 

Ker smo že pri kulturnih domovih ne morem mimo situacije v Zgornjih Gorjah, moji rojstni vasi, v kateri nameravajo sredi »farovškega sadovnjaka« zidati »novo pošto«, ki mu danes pravijo »večnamenski objekt«, prostoren Gorjanski dom pa zraven propada. Modrost ni ogrožena, dokler ni narejen ponaredek, pravijo stari modreci. Za nameček pa nameravajo prodati še staro občino, stavbo krajevne skupnosti, v kateri je pošta podnajemnik. Krajevna skupnost pa naj bi se preselila na podstreho nove pošte. Lokalna samouprava kot »nekakšen podnajemnik v podstrešni sobici« bi s tem dosegla najnižjo točko v zgodovini Zgornjih Gorij. Velika stara občina, ki je nekoč segala od Save na Jesenicah preko Blejske Dobrave do Triglava in v kateri je bilo že leta 1879 ustanovljeno prvo kulturno društvo, bi na pragu sanj o samostojni občini postala samo še spalno naselje, tik preden utone v kratko spanje pravičnega in dolgo nespečnost nepravičnih. 

V ureditvenem načrtu, ki smo ga pred nekaj leti izdelali s Fakulteto za arhitekturo in v katerem so bile Gorje prepoznane kot ena od prostorsko najbolje obdelanih vasi v Sloveniji, smo jasno zapisali, da se zaradi ohranitve centralnih funkcij naselja stavbi Stare občine in Zadruge ne smeta odprodati. Naredili smo več različic, kako najbolje povezati novo pošto s prenovo Gorjanskega doma. Zaradi »denacionalizacije«, ki so jo sami, to je sedaj že jasno, nerazumno dolgo vlekli, so nas dobesedno prisilili, da smo majhen objekt pošte rahlo ločili od Gorjanskega doma, vendar tako da je večji del sadovnjaka z vsemi razgledi še vedno ostal kot vrednota. Na večjo spremembo nismo pristali, zato je ureditveni načrt mimo naše volje spremenil nekdo drug in velik večnamenski objekt narisal na sredo sadovnjaka. Nerazumno so povečali tudi telovadnico, tako da ima neprenovlje-na šola zraven že sedaj velike težave z vzdrževanjem. Edina sled blokiranega ureditvenega načrta v stvarnem prostoru je začeta prenova glavnega vaškega trga, ki pa so jo ustavili v trenutku, ko smo že nastavljen pločnik pripeljali do najbolj prometne ceste. Pred znamenjem v Zgornjih Gorjah – kako pomenljivo – se vsak lahko prepriča, če le pogleda pod noge, da je bilo nekomu ljubše, da se otroci skozi Gorje še vedno prebijajo po najbolj prometni cesti, namesto da bi varno hodili po pločniku. Kakšna skrb za najmlajše?

Z novimi načrti na območju Vezenin je ogrožena edina res prava industrijska in poslovna cona Blejskega kota, ki leži na začetku in na robu naselja, tako da težki promet ne vpliva na stanovanja in turistični center. Za spremembo namembnosti iz poslovne v stanovanjsko absolutno ni nobenih strokovnih razlogov, naspro-tno s takim početjem občina z eno potezo ruši dve gospodarski osnovi kraja, pravo industrijo z ukinjanjem tukaj, z novimi apartmaji pa tudi »turistično« na celem Bledu. Kakšna skrb za podjetništvo, ki ga imajo nekateri svetniki vas čas na jeziku. Ali pa nekateri, ki so že pokupili zemljišča v Spodnjih Gorjah, spet nevarno špekulirajo? Češ, ukinimo tu, da bomo bolje prodali tam? To je odgovornost in napaka občine, kajti, če bi bilo jasno, da industrijske cone ni mogoče spreminjati v apartmajsko naselje, bi industrija brez špekulacij našla pravega lastnika, podjetnika z vizijo in bi danes, ko se celo moda vrača k izročilom, s čipkami v dobi čipov, Vezenine spet lahko cvetele. Ne samo nekaj sto delovnih mest, od tega bi lahko živelo nekaj sto blejskih družin. Ker so bile spremembe prevelike in niso bile razgrnjene, se načrti, ki niso v skladu z zakonom, morajo ustaviti. Še enkrat je treba premisliti sama izhodišča in popraviti kar je mogoče popraviti. 
Zato smo zadnjič z upanjem in zaupanjem pozdravili ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika, ki si je s svojimi strokovnjaki kljub pozni uri vzel čas za srečanje z Blejci. Veseli nas, da je sprejel pobudo za arhitekturno in urbanistično delavnico, s katero bi bilo mogoče najbolj celovito, učinkovito ter odprto premisliti in naravnati prostorski razvoj blejskega kota. Prednost delav-nice ni samo v tem, da v večplastni prostorski problematiki skozi dialog različnih strok najhitreje pridemo do celovitih rešitev, temveč tudi v tem, ker so zaradi odprtosti procesa rezultati delavnice že usklajeni z lokalnim prebivalstvom. Že vnaprej se veselimo ustvarjalnih uspehov delavnice, saj smo že dolgo pripravljeni. 

Naj se vam na koncu zahvalim za vse kar ste dobrega storili in vam v imenu Odbora za rešitev Save Dolinke in drugih ljudi jasne zavesti in čiste vesti zaželim obilo sreče, zdravja in ustvarjalnega veselja v prihajajočem letu.

 

Uvodno razmišljanje

 

Janko Rožič, Odbor za rešitev Save Dolinke

 
Od prve do druge številke se je obseg naše ZAvesti skoraj podvojil. Kljub temu, da smo prispevke krajšali, kolikor se je le dalo, za kar se seveda vsem opravičujemo, je pred vami še vedno kar zajetno branje. Izjava za javnost Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave še enkrat potrjuje, da “izravnalni ukrepi ne morejo nadomestiti kompleksnosti in unikatnosti obstoječega prostora.“ Dr. Mihael Tomšič, raziskovalec iz Inštituta Jožef Štefan in nekdanji minister za energetiko je s kratko, a natančno analizo v prispevku Doinstalacija HE Moste  ni gospodarna – projektna dokumentacija pomanjkljiva,  pokazal na ključne slabosti ne samo projekta, temveč tudi elektroenergetskega sistema, ki take projekte generira. Kratek stik je prav v razmerju med lokalnim virom in globalnim okvirom. Primer HE Moste kaže, da smo še daleč od  “vzpostavitve preglednih ekonomskih odnosov med podjetji
energetike“, kakor je leta 1997 priporočala Mednarodna energetska agencija. Namesto, da bi storili  “bistven korak v ponovnem vzpostavljanju ekonomskih odnosov, osnovanih na vrednosti“ se tu v nerazumevanju sodobnih ekonomskih zakonitosti ogrožajo temeljne slovenske in evropske vrednote. Dr. Tomšič poudarja, da je “doinstalacija HE Moste razsipanje državnega kapitala z okoljsko škodljivimi posledicami.“ Razvoj? Ne, razkroj! 
 
Je to modrost sožitja? Kako je mogoče prodajati zastrupljen tehnološki bazen z večmetrskim nihanjem gladine kot novo turistično pridobitev Bleda? Mar to ne dokazuje, da jim manjka energetsko – gospodarskih argumentov. Kako je mogoče, razglasiti potopitev doline in uničenje naravnega spomenika za naravovarstveni ukrep? Modrost ni ogrožena, dokler ni narejen ponaredek. Strokovnjaki odbora, ki na to opozarjamo, smo v njihovih zakupljenih oglasih zgolj aktivisti, ki zavajamo. Toda kdo zavaja? Kupljeni oglasi, z videzom pravih člankov v Gorenjskem Glasu, niso samo očitno kršenje zakona o medijih, temveč otipljivi dokaz, da je pri nas mogoče kupiti celo stroko. Oglaševanje? Ne, razglaševanje!
 
Ne samo, da projekt s takim izravnalnim bazenom nima prave gospodarske utemeljitve, kršili so zakon na občinskem svetu in prestopili zakonsko normo v javnem prostoru medijev, na drugi strani pa imamo strokovno utemeljeni in pravno potrjeni naravni spomenik, še enkrat preverjen skozi najsodobnejše evropske naravovarsvene kriterije Nature 2000. Naša država ima enkratno priložnost, da že prepoznano lokalno posebnost med Vrbo in Bledom, dvema ključnima krajema slovenstva, povzdigne na globalno, evropsko in svetovno raven. Naša državljanska dolžnost je, da preprečimo kršenje zakonodaje in ohranimo te vrednote za vse, ki prihajajo. 
 
Dejstvo je, da generator energijo samo generira, šele v naravi se nam energija regenerira, šele stik s celoto celi. Že Prešeren je vedel, že Rikli je videl, pojdimo na izvire, postanimo izvirni, bodimo vestni, bodimo ZA …
 

Uvodnik Zavest 1

 

 

Janko Rožič, arhitekt, Odbor za rešitev Save Dolinke

Spoštovane občanke in občani,

veseli nas, da vas končno lahko seznanimo s prvoštevilko novega predreferendumskega glasila, ki smo ga zavestno poimenovali ZAvest. Poudarek je na obkroženem ZA, kar pomeni, da bi vam radi predstavili utemeljene razloge ZAkaj smo ZA zavrnitev odloka, ki ukinja varovanje v Brju in Piškovici, ZAkaj smo ZA ohranitev izjemne doline Save Dolinke, in ZAkaj smo ZA razvoj, ki ne bo samo trajnosten, temveč zares trajen. Radi bi vam čimbolj nazorno pokazali čimveč dejstev, da bi se vsi, tudi tisti, ki morda še dvomite laže odločali po svoji vesti.*

Naj še enkrat ponovimo, da nismo proti prenovi HE Moste, nasprotno zavzemamo se tudi za sanacijo akumulacijskega bazena v katerem je še vedno skrita strupena dediščina jeseniškega industrijskega bazena s fenoli in težkimi kovinami. Odločno pa nasprotujemo izgradnji novega izravnalnega bazena, zaradi katerega bi uničili 39 ha enega najdaljših neokrnjenih odsekov Save, 2 km dolgo dolino Save Dolinke med Vrbo in Bledom, dvema ključnima simboloma slovenstva.

Strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke smo celostno ovrednotili območje in projekt ter ugotovili, da je iz naravovarstvenih, okoljevarstvenih, turističnih, socioloških in pravnih razlogov izgradnja izravnalnega bazena povsem nesprejemljiv poseg iz ekonomsko-energetskega in gradbeno-tehničnega vidika pa so možne drugačne rešitve. Že naslov projekta “sanacija in doinstalacija” HE Moste je zavajujoč. Ne gre za “sanacijo”, kajti največji ekološki problem, fenoli in težke kovine iz obstoječe akumulacije, ne bi bil saniran. Veliko izravnalno jezero z novim jezom in novo strojnico več kilometrov stran od obstoječih objektov, je nova elektrarna. Nikakor je ne moremo skriti in pokriti s tehničnim terminom “doinstalacija”, ki običajno pomeni predvsem zamenjavo, prenovo ali dopolnitev strojne opreme.

Priprava projekta ni bila izvedena v skladu s predpisanometodologijo izvajanja javnih investicij, ker gre vsaj zaenkrat za podjetje, ki je 80% v državni lasti, torej javno podjetje na kar je opozoril, nekdanji minister za energetiko, dr. Miha Tomšič. Ker ne obstaja pregleden javni nadzor skozi preglednost odločitev in dostopnost investicijske dokumentacije, je povečana možnost nezakonitega delovanja. Je bilo nezakonito ravnanje svetnikov samo vrh ledene gore?

Odločitev za zavrnitev Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o razglasitvi povirij, močvirij in rastišč redkih rastlin v Občini Bled s pravnega vidika, vsaj za vse tiste, ki jim je spoštovanje zakonitosti državljanska dolžnost, ni težka. Kajti skupina svetnikov, ki je poiskusila izvzeti naravni spomenik Brje in Piškovca iz območij zavarovanja je kršila zakonodajo na vseh treh ravneh. Ustavo, ker je bila izključena javnost, zakon o ohranjanju narave, ker ni bila upoštevana pristojna strokovna služba, in poslovnik občine, ker se tak odlok ne more sprejeti na izredni seji. Na to smo prvi opozorili strokovnjaki Odbora za rešitev Save Dolinke, podobno je kasneje trdil Pravni inštitut Pravne fakultete, in na koncu, seveda s svojimi razlogi, tudi minister za okolje in prostor. Čemu sploh razprava o drugih dejstvih, ko pa je bil očitno kršen zakon. Svetniki so odgovorni predvsem za zakonitost, volivci smo odgovorni, ker smo jih volili. Kdor bo glasoval ZA iz pravnih razlogov, bo popravil napako, tudi svojo, in opravil svojo državljansko dolžnost.

Zavarovanje Brja z občinskim odlokom 1998 je bila samo poglobitev strokovnih spoznanj in naravna pravna nadgradnja prepoznanja kvalitet. Projekt je od samega začetka v nasprotju z že doseženo stopnjo varovanja naravnih vrednot. V prostorskih dokumentih je bilo že v osemdesetih letih zapisano, da v zgornjem toku ni dovoljeno graditi novih elektrarn. V obveznih izhodiščih plana je bila Sava Dolinka do sotočja s Savo Bohinjko opredeljena kot naravni spomenik in namenjena predvsem turistični dejavnosti.

V skladu z najnovejšo evropsko naravovarstveno zakonodajo je bilo območje letos uvrščeno v seznam območij Natura 2000. Minister je na lastno pest, mimo svojih strokovnih služb območje izbrisal iz seznama zadnji dan pred oddajo v Bruselj. Izbris Brja je nedopustna kršitev habitatne direktive, kajti pri opredeljevanju varstvenih obmocij se “morajo upoštevati izkljucno strokovni kriteriji, ne pa ekonomski in socialni interesi” (Sodba evropskega sodišca; primer Lappel Bank).

Kadar se ne upoštevajo kljucni strokovni argumenti, kadar se ocitno krši zakonodaja, je zdravorazumska presoja javnosti, kar referendum konec koncev je, zadnji instrument obrambe demokracije, javnega interesa in stvarnih vrednot.

V prvem krogu pred petimi leti smo skupaj z Društvom za varstvo okolja Bled zbrali v dobrih štirinajstih dneh vec kot 1500 podpisov. Podprla so nas vsa blejska društva, vse krajevne skupnosti, skoraj vsi turisticni delavci, rotary klub in nakoncu tudi svetniki starega obcinskega sveta. Letošnjo pomlad smo v dobrih dveh dneh zbrali vec kot 1000 podpisov za referendum. Poleg strokovnjakov v ožjem delu odbora, letos deluje veliko vecja in bolje organizirana skupina Blejcev in domacinov, tako da lažje skrbimo za podpisovanje, obvešcanje in pripravo prireditev… Pripravljamo predstavitve po krajevnih skupnostih, petkova srecanja, kjer bomo osvetlili problematiko s stališca trajnostnega razvoja, turizma, gospodarstva, kulture in energetike. Strokovnjake in ljudi na drugi strani strokovno in cloveško ne izkljucujemo, zato pa toliko bolj jasno vidimo napake projekta. Naša prednost je v jasni viziji prostorskega razvoja in preprostem dejstvu, da imamo ta kraj radi. S svojim delovanjem nocemo zaostrovati temvec izostrovati. Bolj kot prepricevati želimo cimbolj nazorno pricevati. Prosimo vas, ce po svojih moceh pomagate, da skupaj ohranimo bistvo tega kraja. Prešeren je dobro preudaril, ko je zapisal, ne samo “osredek blejskega jezera”, temveč “z okolšno ta podoba raja”. Poudaril je okolšna, okolica in okolje. Ohranimo ta svet, prenesimo dobro in cisto vest, tudi vsem, ki prihajajo … 

Ta dolina je neprecenljiva vrednota in tega se že sedaj zaveda vedno več ljudi. Turistična ponudba po sodobnih načelih trajnostnega razvoja, zavestno vključuje naravne in kulturne vrednote. Sredi Londona so na 40 ha, toliko kot v Brju, odprli center z umetnimi mokrišči in močvirji. Ta center vsako leto obišče dvakrat več ljudi kot Blejski grad, a gre če smo natančni, za ponaredek. Tukaj, ob svetovno znanem turističnem središču pa imamo original, ki mora ostati zavarovano naravno območje. V dolini bi bilo mogoče z veliko posluha za oblikotvornost narave odpreti učno pot, morda učno polje ali bolje učno barje Brje. Ne gre za kvantiteto obiska temveč kvaliteto pristopa. Močna hudourniška reka, ki je rahlo vzvalovano krajino Blejskega kota navidezno ločila od prostranih polj Dežele je s tem, ko se je prebila skozi jezerske usedline in ledeniške nanose poglobila in nanovo povezala vse odnose. Kar je drugod skrito je tod spet odkrito. Na dveh bregovih iste reke se ne srečuje samo tisto kar je najbližje Zasip in Breg, Bled in Vrba, temveč tudi tisto, kar je najbolj oddaljeno Triglav in Stol. Najgloblje v dolini Dolinke se človek lahko sreča s tistim, kar je najvišje, na koncu s tistim kar je na začetku … Ozka brv, ki bi poleg pešcev prepuščala morda še kolesarje, bi po obstoječih poteh zbližala Bled in Vrbo. S ponudbo visoke kulture slovenske literarne zgodovine, Prešerenovo, Čopovo, Finžgarjevo, Jalnovo … hišo, ki jih premorejo vasi pod Stolom, bi tudi Bled z “okolšno” lažje izluščil lastno kulturno sled od Kumerdeja, Puharja, Riklija, Plemlja, Belarja, Remica, J. Svetine in drugih. Bled letos praznuje tisočletnico prve omebe, prvega zgodovinskega vira, kdor zna brati in se vrniti na vire, pa v tej dolini lahko prebira živi odmev njene petnajsttisočletne zgodovine.

 

* Vsaka odgovorna odločitev, če dobro premislimo, je povezana z vestjo v obeh pomenih besede. Najprej potrebujemo vest, torej novico, podatek ali informacijo, da jo potem lahko pretehtamo po svoji vesti. Če hočemo zares do zavesti, ne moremo mimo vesti, kajti zavest je, kot pove slovenska beseda, šele za vestjo. “Informacijsko ero”, kakor imenujemo čas na prelomu tisočletja v slovenščino lahko lepo prevedemo v “obdobje vesti”. V oceanu računalniško proizvedenih informacij in satelitsko posredovanih vesti se lahko orientiramo edino z vestjo. Če je bil kompas, ta občutljiva igla med dvema poloma, instrument, ki je pomagal pri zunanjem raziskovanju sveta in odkrivanju novih celin, je vest v obeh pomenih besede tista ključna notranja vez s celoto, ki celi.

 

 

 

 

 

 

 

Informacije in Donacije

Društvo za varstvo okolja Bled
Mlinska cesta 3
4260 BLED
tel: 031-617-851

TRR:
SI56 0700 0000 0400 215 Gorenjska banka Bled

DŠ: 44541287

matična št: 1142127

Prošnja za donacijo

Pristopna izjava

Izjavo izpolnite in nam jo pošljite na naslov zgoraj.

Facebook

Categories
Arhiv